Senat vrhovnih sodnikov, ki mu je načelovala vrhovna sodnica Karmen Iglič Stroligo, člani pa so bili še vrhovni sodniki Matej Čujovič, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik ter vrhovna sodnica Nina Betetto, je ugodil reviziji, ki jo je zoper sodbo v pravdni zadevi zaradi škode, ki jo je povzročila divjad, vložil Jože Korpič, soboški odvetnik. Zastopal je kmetovalko iz Šalovec, ki ji je divjad februarja 2020 na 1,5 hektarja velikem kmetijskem zemljišču uničila piro, na nekaj manj kot hektar velikem zemljišču pa rž. Po izračunu izvedenca za področje kmetijstva Milana Lovrina je bilo škode za okoli 5100 evrov.
Tožbo zavrglo tudi višje sodišče
Korpič je v imenu kmetovalke na okrajnem sodišču v Murski Soboti vložil tožbo proti Zavodu za gozdove oziroma Lovišču s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci – upravljavcu lovskega revirja, na katerem je kmetovalka imela svoja zemljišča –, vendar je sodnica Darinka Pušenjak njeno tožbo zavrnila, ker, kot je zapisala v sklepu o zavrnitvi tožbe, tožnica ni izpolnila procesnih predpostavk iz tožbe, ker je »pisno prijavo škode na komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah vložila po izteku 8 dni, kot ta čas določa 2. odstavek 56. člena zakona o divjadi in lovstvu«. (Podrobna razlaga 56. člena tega zakona je v okvirju poleg besedila).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kruta usoda šestletnice z Vaneče, a Sara Šiplič je od rojstva prava borka
Rodila se je s srčno napako, zdravniki so ji diagnosticirali še noonanov sindrom.Tudi zanjo bodo zbirali sredstva na tradicionalni dobrodelni prireditvi v Puconcih.
Sklep soboškega okrajnega sodišča je potrdil tudi senat višjega sodišča in v svoji odločitvi zavzel stališče, da je imela tožnica po 5. odstavku omenjenega člena res na voljo tri leta za vložitev tožbe, a je sodnica okrajnega sodišča ravnala prav, ko je zavrgla tožbo, saj da kmetovalka ni izpolnila določil 2. odstavka 56. člena zakona o divjadi in lovstvu. Tožnica je, tako je ugotavljalo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, pisno prijavo škode na komisijo za določanje višine škode vložila en dan prepozno.
Advokat Jože Korpič z odločitvijo višjih sodnikov ni bil zadovoljen, zato je na vrhovno sodišče vložil zahtevek za revizijo odločitev v zadevi kmetovalke iz Šalovec. »V reviziji sem dokazoval, da so si nižja sodišča napačno razlagala 2. odstavek 56. člena zakona o divjadi in lovstvu, da lastnik ne sme prijaviti škode po izteku 8-dnevnega roka za prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah. Zavzel sem stališče, da kmet ali lastnik gozdnega zemljišča, ki mu je nastala škoda, lahko prijavi škodo ves čas po izteku 8-dnevnega roka, vendar seveda najdlje v roku treh let od dneva nastanka škode oziroma od dneva prijave pooblaščencu upravljavca. Primerno pa je, da se škoda čim prej prijavi, ker se lahko ugotovita obseg in višina škode na pridelkih, ko še ni opravljeno spravilo,« je revizijo zoper sklepa višjega in okrajnega sodišča povzel Korpič.
Nazaj v Mursko Soboto
Senat na vrhovnem sodišču je v reviziji pritrdil soboškemu odvetniku – stališče, ki ga je v sklepu okrajnega sodišča zavzela Pušenjakova in potem tudi višji sodniki, je po oceni vrhovnih sodnikov materialnopravno zmotno. »Osem dni je namreč tisto obdobje, ki ga je zakonodajalec namenil oškodovancu in pooblaščencu upravljavca, da se o višini odškodnine sporazumeta sama brez intervencije komisije. Ni pa to hkrati rok, v katerem bi se oškodovanec moral obrniti na komisijo. Če znaša rok, ki ga imata oškodovanec in pooblaščenec upravljavca na voljo za sklenitev sporazuma, osem dni, ne more biti to obenem rok, v katerem mora oškodovanec prijavo poslati na komisijo zaradi neuspelega dogovora s pooblaščencem upravljavca. To bi pomenilo, da bi se roka iztekla istočasno in bi oškodovanec z vložitvijo prijave na komisijo vselej zamudil ali pa bi se moral na komisijo obrniti, še preden bi se izteklo zakonsko predvideno osemdnevno pogajalsko obdobje. To pa je v vsakem primeru nevzdržno,« so svojo odločitev utemeljili vrhovni sodniki.
Pravdna zadeva zaradi plačila škode, ki jo je povzročila divjad stranki odvetnika Korpiča, bo zdaj stekla znova na prvostopenjskem sodišču, to je na okrajnem sodišču v Murski Soboti. Kot je še zapisal senat vrhovnih sodnikov, bo moralo to sodišče zadevo spet vsebinsko obravnavati in o njej odločiti.
V 28 letih 90 primerov
Po podatkih Branka Palatina, predsednika okrožnega sodišča Murska Sobota, so v celotnem sodnem okrožju Murska Sobota, ki ob okrožnem in okrajnem sodišču Murska Sobota zajema še okrajna sodišča v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni, lani obravnavali le eno zadevo, ki pa še ni pravnomočno končana. »Tudi če gre v Pomurju le za eno tako zadevo, je to pomembno. S svojo odločitvijo je senat vrhovnega sodišča spremenil več kot desetletno nezakonito prakso nižjih sodišč, ne nazadnje so tak primer obravnavali že leta 2009 na okrajnem in višjem sodišču v Kopru,« razmišlja izkušeni odvetnik.
Kaj lahko zdaj storijo tožniki, ki so izgubili tožbe zaradi napačnih razlag nižjih sodišč, kot je to ugotovilo vrhovno sodišče v primeru njegove stranke? »Pravzaprav nič, ker je potekel triletni rok za vložitev tožbe po zakonu o divjadi in lovstvu. Le tisti tožniki, ki so tožbe vložili v letu 2020 in kasneje in jim je sodišče tožbe morebiti zavrglo zaradi zdaj po odločitvi vrhovnega sodišča napačne razlage 56. člena zakona o divjadi in lovstvu, imajo še vedno čas, da vložijo novo tožbo v treh letih od dneva nastanka škode oziroma dneva prijave škode po 1. odstavku 56. člena,« še pravi Korpič.
Po podatkih, ki jih je Vestniku poslala Hana Radovan iz službe za odnose z javnostmi pri državnem odvetništvu, so na odvetništvu od 1. marca 1994 do 29. novembra 2022 obravnavali 90 primerov škode po divjadi v sodnem postopku in od 26. junija 2001 do 7. septembra letos 59 primerov škode po divjadi v predhodnem postopku, torej brez pravdanja na sodišču.
Iz službe za odnose z javnostmi in promocijo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na naše poizvedovanje odgovorili, da ministrstvo sodb sodišč ne more komentirati. Urška Kmetec, svetovalka za odnose z javnostmi Lovske zveze Slovenije, pa je medtem za naš časopis sporočila, da z odločitvijo vrhovnega sodišča niso seznanjeni, »prav tako sodba še ni javno objavljena, zato je žal ne moremo komentirati«.
Kaj pravi 56. člen zakona o divjadi in lovstvu?
Po prvem odstavku 56. člena zakona o divjadi in lovstvu je oškodovanec dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.
Drugi odstavek govori o tem, da če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah po tretjem odstavku omenjenega člena sestavljajo predsednik oziroma predsednica ali njegov namestnik oziroma njegova namestnica ter dva člana oziroma dve članici ali njuna namestnika oziroma namestnici. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja.
Četrti odstavek pravi, da na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poskusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko glede na peti odstavek 56. člena zakona o divjadi in lovstvu s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.