Premier Robert Golob je dan po uničujočih avgustovskih poplavah pavšalno ocenil, da bo škoda presegla 500 milijonov evrov. Že čez nekaj dni se je v Sloveniji mudila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je napovedala, da lahko računamo na skupno 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. Solidarnostni sklad sicer krije do šest odstotkov škode, kar pomeni, da bi ocenjena škoda za napovedanih 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev morala znašati vsaj 6,7 milijarde evrov. Slovenija si lahko, če vloge ne bo treba dopolnjevati, še v letošnjem letu obeta 100 milijonov evrov akontacije, preostalih 300 milijonov pa v letu 2024. Za koriščenje sredstev bo imela na voljo 18 mesecev časa.
Priprava vloge za solidarnostni sklad je padla na pleča ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, ki je v začetku oktobra razkril, da skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša več kot 9,9 milijarde evrov. Toda vlada je na seji 25. oktobra postregla spet z novo številko. Potrdila je namreč končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in plazov 4. avgusta, ki znaša slabe tri milijarde evrov. 171 občin je prijavilo škodo v višini več kot 2,5 milijarde evrov, od tega je bilo prizadetih 20 pomurskih občin, ki so prijavile škodo v višini 22,1 milijona evrov. Ostala škoda do slabih treh milijard evrov zajema škodo v gospodarstvu, kmetijstvu in ribištvu ter na kulturni dediščini.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kje se skriva sedem milijard evrov razlike do ocene škode, ki je bila 20. oktobra, teden dni pred iztekom roka, poslana v Bruselj?
Zakaj potem ni sebeborskega zadrževalnika?
Ta ocena škode zajema vse vidike naravne nesreče in ne gre samo za neposredno materialno škodo, ampak tudi za sanacijo in povrnitev v enako oziroma na naravne nesreče bolj odporno stanje, so pojasnjevali pristojni. V nasprotju s potrjeno končno oceno neposredne škode zajema ocena, ki je bila posredovana v Bruselj, tudi 12 prizadetih občin več. V Pomurju je navedenih 24 prizadetih občin. Dodane so občine Velika Polana, Turnišče in Dobrovnik, med močno prizadetimi občinami pa je navedenih 13 pomurskih. Škoda, ki je navedena v oceni, je v skladu z obrazcem vloge za solidarnostni sklad porazdeljena v več kategorij. Več kot polovica škode, dobrih pet milijard evrov, zapade na področje infrastrukture, od tega več kot 3,3 milijarde evrov predstavljajo vodotoki in poplavna varnost, več kot 1,6 milijarde evrov pa področje cestne in železniške infrastrukture.
Ravno ta postavka je razburila javnost zaradi domnevnega napihovanja številk. Direkcija za infrastrukturo je namreč pri izračunu zajela tudi nekaj objektov, ki sploh niso bili poplavljeni. Na seznamu direkcije, ki smo ga pridobili v uredništvu, so tudi številni objekti v Pomurju, ki se jih avgustovska ujma ni dotaknila, gre predvsem za mostove. Eden takšnih je denimo tudi most čez Puconski potok. Kot nam je povedal puconski župan Uroš Kamenšek, si občina za rekonstrukcijo navedenega mostu prizadeva že dolgo, z njim pa je povezana tudi gradnja novega trgovskega centra zasebnega investitorja. Pri tem je treba poudariti, da most ne spada v občinsko pristojnost in občina ni imela vloge pri njegovi vključitvi na seznam škode.
Na direkciji so nam pojasnili, da so navedeni objekti, ki so bili upoštevani pri izračunu škode, na seznamu objektov, za katera so predvidena vlaganja za odpornejšo cestno infrastrukturo na izpostavljenih območjih. Tako naj bi se ohranil standard glede na kategorijo ceste, povečala odpornost infrastrukture in zmanjšalo tveganje, ki ga povzročijo izredni vremenski dogodki.
Zakaj ob takšnem argumentu ni na seznam uvrščena denimo tudi soboška vzhodna obvoznica in za njo potreben protipoplavni ukrep – suhi zadrževalnik Sebeborci –, nam na direkciji niso pojasnili. Postavka za več kot 33-milijonski projekt v predlaganem proračunu sicer ostaja, a se končna realizacija ponovno zamika za eno leto na konec 2029. Konkretni projekti niso del priloge opisa metodologij in podatkov resorjev, ki jih je z vlogo v Bruselj poslalo Jevškovo ministrstvo, a vseeno je dvom v izračun glede na navedeno upravičen. Čeprav ni potrebe po privoščljivosti, da se na račun ujme izvedejo tudi že dolgo pričakovani infrastrukturni objekti, gre vendarle za denar slovenskih in evropskih davkoplačevalcev. Ob tem vlada z argumentom poplav utemeljuje nove dajatve in opravičuje proračunske reze. Država je sicer do sedaj za pomoč po avgustovski ujmi namenila že skoraj 400 milijonov evrov, od tega je 15 pomurskih občin prejelo skupno več kot milijon evrov 40-odstotnih predplačil v okviru zakona za odpravljanje posledic naravnih nesreč, 18 pomurskim občinam pa je država izplačala skupno več kot 776 tisoč evrov intervencijskih stroškov.
Manj za protipoplavno zaščito
Država je vmes dobila pozitivno oceno Evropske komisije za spremembo načrta za okrevanje in odpornost, katerega del so tudi protipoplavni ukrepi, med drugim projekt višanja nasipov ob reki Muri. Po razmisleku o povečanju povratnih sredstev iz mehanizma zaradi poplav se je vlada na koncu odločila, da bo v ta namen koristila celo 70 milijonov evrov sredstev manj. Kaj to pomeni za konkretne projekte, ni znano, saj so nam na uradu za okrevanje in odpornost dejali, da bodo vsa gradiva javno objavili, ko bo spremembo načrta za okrevanje in odpornost dokončno odobril še svet Evropske unije. Projekt nasipov ob reki Muri očitno finančno ni pod vprašajem, saj ostaja del predlaganega državnega proračuna.
Tudi na kmetijskih zemljiščih
Poleg ustanovitve namenskega proračunskega sklada za financiranje obnove, ki se bo med drugim polnil z zvišanjem davka na dohodek pravnih oseb in z novim davkom, ki bo udaril po bankah, sprememb na področju gradbenega in prostorskega načrtovanja in določbe o podrobni javni objavi prejemnikov sredstev nas je še posebej zanimalo, kaj prinaša težko pričakovani zakon o obnovi za izpostavljene pomurske protipoplavne projekte. O suhem sebeborskem zadrževalniku v osnutku zakona, ki smo ga prejeli v uredništvu, eksplicitno ni govora. Je pa zapisana določba, ki pri načrtovanju zadrževalnikov predpisuje omilitveni ukrep s področja kmetijstva, in sicer mokre zadrževalnike s stalno vodo, ki bo namenjena tudi namakanju kmetijskih površin. Problematiko pri realizaciji projekta višanja nasipov ob reki Muri pa zakon rešuje tako, da dopušča gradnjo tudi na kmetijskih zemljiščih, kar po trenutni ureditvi ni dovoljeno.