Na glavni romarski sveti maši, ki se je začela ob deseti uri, se je tudi tokrat zbralo veliko vernikov iz turniške župnije in od drugod. Mašo je vodil ob somaševanju duhovnikov murskosoboški škof dr. Peter Štumpf v cerkvi, ki je bila leta 2007 razglašena za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije. Pred tem pa je bila sveta maša še v madžarskem jeziku ob osmi uri v župnijski cerkvi v Dobrovniku. Obiskovalcem je letos bila pred cerkvijo v Turnišču na voljo tudi sejemska ponudba, potem, ko je lani zaradi pandemije ni bilo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
S praznovanjem Velike maše v osrednjem marijinem romarskem središču so začeli že v četrtek zjutraj s sveto mašo pri sestrah klarisah v Turnišču ob godu svete Klare. Maše so bile v župnijski cerkvi še v četrtek, petek, soboto in nedeljo. V petek zvečer so pripravili koncert evharističnih pesmi pevskega zbora Marija pod logom iz Turnišča. V nedeljo je bila še procesija z Marijinim kipom, zvečer pa se je začelo celonočno bdenje in prihodi romarskih procesij.
Na glavni romarski slovesnosti je škof dr. Peter Štumpf povedal, da se je deklica Marija, doma iz Nazareta, nekoč znašla pred veliko izbiro ali bo postala božja mati ali pa to zavrne. In izbrala je božje materinstvo in zato je bila njena duša vesela: »Živimo v dobi mnogih izbir. Nenehno smo pred izzivi, ki zahtevajo od nas izbire. Ponudbe so tako močne, da se jim naši možgani težko upirajo. Težava nastane potem, ko nismo več sposobni izbir, ker jih je enostavno preveč. To je postalo del naše kulture, ki se je zelo močno zažrlo v naše možganske procesorje.«
O možnosti izbire
Naši možgani so postali obsedeni od izbir. Mislimo, da imamo pravico do izbire vsega, karkoli nam pride na pamet, je še povedal škof Štumpf. Tako smo prišli v dobo, ko si lahko vsak izbira ali bo nekaj časa moški in nekaj časa ženska. Ali bo nekaj časa oče, nekaj časa mati: »Narava se sicer temu upira in ne dovoljuje takšnih sprememb. Vendar pa nam politiki in univerze take in podobne stvari že lep čas vsiljujejo kot možnost izbire, ki pa povsem nasprotuje božjemu pogledu na človeka kot moškega in žensko.« Nismo si izbrali svojega telesa. Bilo nam je dano, pa če nam je prav ali ne. Naše telo pomeni vidno podobo naše duše. Na telesu se vidi naša podobnost Bogu: »Sveta Marija je bila preprosta, neizumetničena, fina in elegantna. In takšna je tudi sedaj v nebesih Njena podoba matere božje v Turnišču nad oltarjem v prečudoviti obleki lepo govori, da je Marijino vnebovzetje poveličanje njenih najbolj normalnih in naravnih lastnosti, ki so jo krasile kot ženo in mater.«