Ta cesta nam skoraj ne da dihati, dostikrat potarnajo domačini v Beltincih, ki živijo ob glavni cesti skozi naselje. To državno cesto prevozi več kot tri milijone vozil na leto ali od deset do dvanajst tisoč na dan, od tega tisoč dvesto težkih tovornjakov in avtobusov. Gre torej za izjemno veliko prometno obremenitev osrednjega dela kraja z vsem, kar slabega prinaša s seboj. Izmerjen hrup v povprečju sicer ne presega dovoljenih vrednosti, so pa te povišane v času prometnih konic, onesnaženosti zraka s prašnimi delci sicer v Beltincih ne merijo, a po gostoti prometa je mogoče sklepati, da so tudi te vrednosti ob slabem vremenu marsikdaj presežene.
Obvoznici padli v vodo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Promet iz leta v leto narašča, ugotavlja tudi župan Marko Virag, predlogi, da bi v občinski prostorski načrt umestili dve obvoznici, pa so naleteli na prepoved posega v kmetijsko zemljišče za potrebe novih cest. Edino, na kar lokalna skupnost lahko vpliva, je, da sprejema ukrepe za usmerjanje prometa, ki se vključuje na to osrednjo prometno žilo občinskih vpadnic, in da sprejema ukrepe za zmanjšanje internega prometa. Javni prevoz je organiziran za vse osnovnošolce, kar pomeni, da razen prvošolcev staršem ni treba otrok voziti do šole, z namenom zmanjšanja gostote prometa in v skrbi za starejše ljudi pa se je občina vključila tudi v projekt Prostofer. Za izboljšanje prometnih razmer in varovanje okolja bi lahko z drugačnim ravnanjem veliko več naredili tudi sami, še pravi beltinski župan, morda že s tem, da bi se z enim avtomobilom v službo vozilo več ljudi.
Ob že tako gostem prometu skozi naselje pa v občini ugotavljajo, da se ta povečuje po nekaterih občinskih cestah zato, ker vozniki v tranzitu ubirajo najkrajše poti. Že nekaj časa spremljajo povečano število osebnih vozil delavcev iz sosednje države, ki so zaposleni v Avstriji in ob koncu tedna gredo domov oziroma se vračajo na delo. Vozijo se po cesti od Bistric skozi Melince do Beltinec, nato pa po Ravenski ulici do križišča pri nekdanji blagovnici. Občina zato že pripravlja nekatere ukrepe, s katerimi bi spremenila ta tok prometa. »Prve ukrepe za umirjanje prometa po celotni Ravenski ulici, še posebej pa v središču Beltinec, torej od kapelice sv. Antona do cerkve in nato proti poslovnemu centru Mercator, bomo izvedli v letu 2024, zagotovo pa vse načrtovane v letu 2025,« napoveduje Virag.
Cona mešanega prometa
V omenjeni ulici bi uredili cono mešanega prometa, kjer bi dali prednost kolesarjem in pešcem, hitrost vožnje za avtomobile pa omejili na 30 kilometrov na uro. Z beltinsko župnijo oziroma Škofijo Murska Sobota tečejo tudi pogovori o tem, da bi del ceste mimo cerkve nekoliko odmaknili od njenega glavnega vhoda, naprej pa bi bila speljana naravnost do državne ceste. Tu bi se povezala s krožiščem na državni cesti, ki bi ga uredili namesto zdajšnjega križišča s cesto proti Gančanom. Občina je s tem namenom že kupila nekaj objektov, ki bi jih porušili, in sicer v bližini doma starejših ter ob zdajšnjem križišču v smeri vasi Gančani. V kratkem pričakujejo tudi končno poročilo konservatorskega načrta za predel gradu in parka.
Z zavodom za varstvo kulturne dediščine so namreč stekli pogovori o možnosti, da bi del ceste mimo cerkve premaknili nekoliko bližje parku, s čimer bi dosegli povečanje površine pred cerkvijo. V idejnih zasnovah ureditve je tudi predvideno, da bi ta del ceste v nedeljo dopoldne in ob cerkvenih praznikih, ko potekajo maše ali verski obredi, povsem zaprli za promet, izjemoma pa bi dopustili promet po cesti med cerkvijo in domom za starejše. S temi ukrepi želijo po besedah župana umiriti promet in ga odmakniti od središča Beltinec, za katero prav tako pripravljajo načrte za drugačno ureditev.