V soboški družbi Deltabloc se ukvarjajo z dejavnostjo, ki ni ravno predmet zanimanja običajnih potrošnikov, zato marsikdo še ne ve zanjo, čeprav so v Sloveniji aktivni že deset let. Sprva so pri nas poslovali kot del avstrijske družbe Deltabloc International, ki se ukvarja z razvojem varnostnih in protihrupnih ograj. Leta 2016 so ustanovili samostojno družbo s sedežem v Murski Soboti. Ta je v stoodstotni lasti omenjene avstrijske družbe, ki zaposluje 150 ljudi in je navzoča po vsem svetu. Deltabloc International je sicer del večje avstrijske skupine Kirchdorfer Industries, ki ima skupno 1800 zaposlenih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Slovenijo pokrivajo iz Murske Sobote
Direktor soboške družbe Miran Klemar pravi, da skupina vsako leto po svetu postavi za okoli 3000 kilometrov varnostnih in protihrupnih ograj. »S temi ograjami ščitimo udeležence v prometu,« na kratko pojasni. Razvijajo tako betonske kot tudi jeklene varnostne ograje. Njihove glavne stranke so večja gradbena podjetja, ki izvajajo infrastrukturne projekte. V Sloveniji med drugim sodelujejo z družbami Pomgrad, CGP, Kolektor in Strabag. V posameznih primerih sodelujejo tudi neposredno z investitorji, recimo z Darsom. Običajno posel poteka tako, da gradbeno podjetje dobi posel v nekem projektu, Deltablocu pa odda naročilo za izdelavo, dobavo in montažo varnostnih ter protihrupnih ograj. Ker pa se v Deltablocu ne ukvarjajo s samo proizvodnjo, zanjo najdejo lokalne proizvajalce. »Podjetju, s katerim sodelujemo, damo na voljo tehnologijo, patente in licence. Hkrati torej tudi mi damo posel proizvodnje teh elementov večjim gradbenim podjetjem. Prav tako se prevoz večjih betonskih izdelkov ne izplača, zato pri izdelavi vedno sodelujemo z lokalnimi proizvajalci,« še pove Klemar. »Nazadnje smo delali varnostne ograje za Kolektor za projekt na cesti Ajdovščina–Selo,« navede eno od referenc. Trenutno se pogajajo tudi s Pomgradom za sodelovanje pri obnovi avtoceste v Vučji vasi. »Dali smo že ponudbo za betonske, pa tudi za jeklene varnostne ograje. Gre za več kot milijon evrov vreden posel in v sklopu sodelovanja med Pomgradom in Deltablocom računamo, da nam bodo zaupali tudi to naročilo.« V družbi, ki jo vodi Klemar, je pet zaposlenih, letno ustvarijo za okoli štiri milijone evrov prometa, poleg slovenskega zajemajo še hrvaški trg.
Ograje morajo prestati močne trke
Vsaka betonska ali jeklena varnostna ograja mora imeti dokazilo, da je prestala tako imenovani »crash test«. Pri takem testu mora recimo ograja vzdržati trk 900-kilogramskega osebnega vozila pri hitrosti 110 kilometrov na uro. Vozila pri tem ograje ne smejo prebiti, prav tako se mora ograja čim manj premakniti, kar je še posebej pomembno pri ograjah na mostovih in viaduktih, da ne bi v primeru trka zgrmele z višine z vozilom vred. »Pred nekaj dnevi je bil narejen test na prototipu ograje po naših načrtih, pri katerem se je ograja ob udarcu 38-tonskega tovornjaka pomaknila zgolj za nekaj centimetrov.« Družba, ki da tak izdelek na trg, mora imeti vso ustrezno dokumentacijo in certifikate. Deltabloc pa je specializiran prav za razvoj tovrstnih ograj. »Imamo več kot 300 različnih sistemov in več kot 300 uspešno opravljenih crash testov, ki tudi precej stanejo.« Varnostne in protihrupne ograje, ki jih tržijo, so zelo različne, že po velikosti, pri čemer so najnižje visoke 50 centimetrov, najvišje pa 6,5 metra. Pri protihrupnih ograjah je pomembna tudi življenjska doba, po besedah Klemarja imajo te ograje običajno vzdržljivost okoli 50 let. Pomembno pa je seveda tudi to, koliko hrupa absorbirajo. Glede tega omeni sodelovanje z Darsom v odmevnem primeru protihrupnih ograj na avtocestnem odseku Dramlje–Celje, za katere se je izkazalo, da so bile neustrezne in jih je bilo treba zamenjati. V Deltablocu so poskrbeli, da so zdaj tam ustrezne. Čeprav se ukvarjajo večinoma z razvojem varnostnih ograj, ki se uporabljajo v prometni infrastrukturi, niso omejeni samo na to. Tako jim je pred kratkim Eles zaupal projektiranje protihrupnih ograj za dva večja transformatorja. V podjetju izvajajo tudi predstavitve za študente gradbeništva, za nasvete pa jih prosijo tudi projektanti, ki jih zanima, kakšno vrsto ograj priporočajo pri posameznih projektih. »V razvoj je skupina, katere del smo, v zadnjih letih vložila 100 milijonov evrov,« poudarja Klemar, ki še pove, da je trenutno največji projekt skupine naročilo za 1000 kilometrov ograj v Romuniji, posel pa je vreden 100 milijonov evrov.
