vestnik

Skrivnost dobrega sladoleda je v družinskem receptu

Damjana Nemeš, 10. 5. 2020
Damjana Nemeš
Sladoled Niki Šalovci
Aktualno

Agim Ajdari, rojen v Makedoniji, je pred več kot štirimi desetletji svoj novi dom skupaj z bratom našel v Prekmurju.

Do leta 1981 so z družino živeli v Zagrebu, kjer je imel njun že pokojni oče od leta 1952 slaščičarno. Ker so starši pričakovali, da bosta sinova nadaljevala družinsko tradicijo, se jim nista izneverila in sta v Murski Soboti odprla prodajalno sladoleda Niki. »V letih dela v Murski Soboti smo stkali ogromno prijateljskih vezi in poznanstev, ravno to je bilo odločilno, da smo odprli prodajalno sladoleda tudi v Šalovcih. Prijatelji so me malodane prosili za to,« je povedal Ajdari, ki sladoled na Goričkem prodaja že polnih dvajset let. Na začetku je bilo sicer težko, saj je mislil, da ne bo zdržal niti eno sezono. »Vendar je posel stekel in se je dalo preživeti vsa ta leta.« Sicer se, kot pravi, v Šalovcih ne izplača, da bi bila zaposlena dva, saj na vasi ni toliko dela. »Tudi v Murski Soboti, kjer ima slaščičarno brat, ni dela za štiri ali pet ljudi, zato je bila ideja o prodajalni sladoleda v Šalovcih takrat prava odločitev,« razmišlja sogovornik.
Klasični okusi se najbolje prodajajo
Dan v kiosku, kjer prodaja sladoled, se začne med osmo in pol deveto uro, takrat začne pripravljati sladoled. Kot pravi, to traja približno dve uri in pol, saj se je zaradi uporabe strojev čas priprave sladoleda skrajšal. »Moj dan se končuje zvečer, med enaindvajseto in dvaindvajseto uro, odvisno od vremena, pa tudi od dneva. Za praznike je namreč več ljudi.« Pravi, da gredo vsa leta najbolj v prodajo klasični okusi sladoleda, kot so čokolada, vanilja, jagoda in rum punč, novi okusi pa so popularni malo časa. Kot še pojasni, je prodaja sladoleda sezonsko delo, ki ga je treba dobro izkoristiti, saj topli dnevi hitro minejo.

agim-ajdari, sladoled-niki, šalovci
Damjana Nemeš
Sladoled Niki Šalovci

Sezona prodaje sladoleda traja od marca do oktobra. Letos jim je načrte nekoliko pokvarila epidemija koronavirusa, saj so v marcu že delali približno deset dni, nato pa so morali delo zaradi izrednega stanja prekiniti vse do minulega ponedeljka. S prodajo sladoleda se Agim preživlja približno pol leta, preostali čas pa se z bratom in nečaki loti še drugih sezonskih del, da lahko preživijo.
Posel je zahteven, saj je konkurenca velika
Sladoledar, ki ga staro in mlado v tem delu Goričkega dobro pozna, se vsak dan iz Murske Sobote, kjer ima stanovanje, pripelje v Šalovce. Nekaj časa je imel v neposredni bližini prodajalne v središču Šalovec tudi stanovanje, pred dobrimi tremi leti pa se je na delovno mesto začel voziti. Kot pravi, mu ni težko, saj je Prekmurje njegov dom, ki ga ne zamenja za nič na svetu. »V rodno Makedonijo se sicer tudi odpravim. Po navadi oktobra, po koncu sezone, in potem spomladi, pred začetkom nove.« Z ženo tako ostajata v Murski Soboti, hčerki pa sta si življenje ustvarili v tujini. Kot je pojasnil, sta obe v zdravstvenih vodah, ima pa njegov zet na otoku Krk slaščičarno, zato se
tradicija prodaje sladoleda družine Ajdari posredno nadaljuje. »Sladoled je naša strast, ki prehaja iz roda v rod. Od strank slišimo, da delamo dobro, kar je zagotovo velika pohvala, čeprav je zaradi velike konkurence to zahteven posel. Vendar vse od leta 1952 delamo sladoled po našem skrivnem receptu, kar je zagotovo pripomoglo k uspehu,« še dodaja sogovornik.
sladoled agim-ajdari