Igor Paldauf zadnjih osem let vodi kmetijo z več kot 130-letno tradicijo. »To kmetijo sta leta 1875 osnovala stric in teta mojega dedka Janka, pisala sta se Osterc. Že takrat je spadala med večje, saj sta obdelovala petnajst hektarjev površin. Ker nista imela otrok, sta vse zapustila svojemu nečaku, mojemu dedku, ki je skupaj z mojo babico Terezijo delal in prideloval tradicionalne poljščine koruzo, pšenico in ječmen. Poleg tega sta babica in dedek redila še prašiče in govedo, moj oče Jože pa je kmetijo prevzel leta 1986 in jo iz govedorejske preusmeril v prašičerejsko.« Paldauf se je vpisal na kmetijsko šolo, a se kmalu prepisal na ekonomsko šolo, nato pa šel študirat informatiko. »Ko sem bil mlad, je bilo obdobje, ko mi je bilo delo na kmetiji odveč. Zaposlil sem se v podjetju Farmtech. Imel sem dinamično delo, kar mi je ustrezalo. Po 19 letih službe pa sem ugotovil, da delam v službi, pridem domov in spet delam. Predvsem pa sem spoznal, da me delo doma veseli,« prizna sogovornik. Kot predstavnik četrte generacije tistih, ki delajo z zemljo in na zemlji, pa se tudi dobro zaveda, da če hočeš kaj doseči, moraš pošteno pljuniti v roke. »Drži, da nobeden od nas v družini ne zna biti pri miru, kar je dobro, ker se nimamo časa pritoževati (smeh). Rad živim polno življenje in si z družino vzamem tudi čas za uživanje. Radi smo tudi do tri tedne na morju.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Kar je, ko vidiš, koliko živali redijo in koliko površin obdelujejo, težko verjeti. Paldauf ob pomoči žene, ki je zaposlena kot vzgojiteljica, in staršev obdeluje 25 hektarjev površin in ekološko prideluje trinajst različnih kultur: lan, sončnice, buče, konopljo, piro, ajdo, rž, pšenico, oves, ječmen, proso, koruzo trdinko za zdrob in koruzo za pokovko. »Vse to predelamo sami. Včasih smo še kaj prodajali drugam, a je bila moja želja, da vse predelamo doma in tudi uporabimo ostanke od predelave, ki jih dobi živina.«
Intenzivno prašičerejo je Paldauf zmanjšal, še vedno pa redi avtohtono slovensko pasmo krškopoljskega prašiča. Imajo tudi sto kokoši nesnic, katerih število želijo še povečati. »Če mi ne bi pomagala oče in mama, vse to ne bi šlo,« prizna sogovornik. Na vprašanje, zakaj so se odločili za ekološko pridelavo, odgovori, ker druge možnosti ni. »Če že prideluješ hrano, potem imej zdravo in kakovostno. Že dve leti smo v postopku preusmeritve, kar pomeni, da bomo leta 2020 dobili ekološki certifikat.« O pomisleku, da če nič ne škropiš, nič ne zraste, Paldauf pravi, da ne drži. »Smo pa morali kar investirati v mehanizacijo, saj je tehnologija v ekološkem kmetovanju povsem druga.« Oktobra lani so na domačiji v Vučji vasi odprli trgovinico, v kateri prodajajo svoje mlečne izdelke, testenine in razna olja, pa tudi izdelke drugih kmetij, kot so med, izdelki iz sivke in aronije, sokovi, semena, vina. »Želel sem sodelovati z drugimi kmetijami, tudi v smislu, da k nam pridejo turisti in jim pripravimo ogled, pogostitev, delavnice za otroke. Naše stranke prihajajo iz drugih delov Slovenije, obiščejo nas, ko so tukaj na dopustu, naročujejo pa tudi prek naše spletne strani."
Igorja Paldaufa je strokovna komisija, ki jo je sestavila Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, razglasila za inovativnega mladega kmeta leta 2019. »Člani komisije so bili na ogledu kmetije, gledajo pa celoto. Predvsem se mi zdi, da jih je prepričala moja težnja po sodelovanju in povezovanju kmetij. Res je bolje, ko smo povezani, to govorim iz izkušenj.« V prihodnje si želi urediti prostor za otroške delavnice in konferenčno sobo za različne namene. »Najbolj pa si želim, da bi se stranke pri nas doma počutile domače in si tudi pogledale, kako naši pridelki in izdelki nastajajo. Spogledujemo se tudi s turizmom,« sklene Paldauf.
