Skupni protest županov ob zaprtju poslovalnic NLB: Na potezi je vlada

Kar devet županov je danes prišlo v Črno na Koroškem in skupaj z županjo Romano Lesjak podpisalo skupno izjavo, s katero najostreje protestirajo proti zaprtju poslovalnic Nove ljubljanske banke (NLB) v občinah, iz katerih prihajajo. Pri protestni izjavi je sicer sodelovalo kar 14 od 15 občin - Črna na Koroškem, Borovnica, Cerknica, Ormož, Brežice, Sežana, Žužemberk, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljutomeru, Velenje, Domžale, Moravče, Dobrepolje in Ig, v katerih bodo v 3. decembra zaprli banke.
Da bodo še naprej vztrajali in stali ob strani najranljivejši skupini prebivalstva v občinah - starejšim, ki jih bo zaprtje banke najbolj prizadelo, saj so neuki spletnega poslovanja, pogosto tudi logistično omejeni, so dejali prisotni župani in županja. Ne želijo si konflikta, ampak več časa za premislek in dialog. Zahtevajo tudi analizo Evropske komisije, na podlagi katere so se pri banki odločili za zaprtje petnajstih poslovalnic, saj ugotavljajo, da so argumenti za zaprtje banke neprepričljivi in nerazumljivi. Pri NLB-ju pa medtem vztrajajo, da so petnajst poslovalnic v Sloveniji dolžni zapreti zaradi zamika privatizacije, saj je to brezpogojna zaveza Evropski komisiji za legitimiranje državne pomoči. "Prisiljeni smo izbirati najmanjše zlo, iz vseh petnajstih krajev in občin se ne umikamo z veseljem. Razlogi za zaprtje vsake posamične poslovalnice so premišljeni in temeljijo na celoviti, poglobljeni analizi, hkrati pa niso vezani le na poslovne uspehe," so še povedali iz NLB-ja. "Vlada je tista, ki bi morala napraviti pametne poteze. V Sloveniji ni strategij na nobenem področju, dela se po domače," pa je prepričan Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje.

Priporočilo prejelo tudi ministrstvo za finance

Župani so k temu, da ukrepa in javno predstavi dokument oziroma priporočilo, ki so ga prejeli, pozvali tudi ministrstvo za finance, kamor so nas za več pojasnil v zvezi z zavezami Evropske komisije napotili tudi pri NLB-ju. Župani in županja so dejali tudi, da je sedaj na potezi vlada. "Vpogled bomo zahtevali vse dokumente, ki naj bi govorili o tem, da je zaveza tako obvezujoča. Ne razumemo odločitve o zaprtju poslovalnic, ker gre za banko, ki je naša, v katero smo v preteklosti vsi veliko vlagali. V kratkem času jo bodo prodali, dobila bo nove gospodarje, ki bodo gospodarili drugače, mogoče bolje, zato bi bilo prav, da se za enkrat nič ne zgodi," je dejal župan občine Križevci pri Ljutomeru Branko Belec. Tudi Lesjakova se je strinjala, da do prodaje poslovalnic ne bi smeli zapreti, saj bi mogoče bil nov lastnik bolj razumevajoč. Želi si, da bi prestavili vsaj decembrski rok, napovedan za zaprtje poslovalnic, saj bi tako dobili dodatni čas za pogovor.

Pavlin razmišlja, da bi morali v primeru racionalizacije kvečjemu zmanjšati kader, sprašuje se tudi, zakaj v Ljubljani, kjer lahko do bank dostopajo v copatah, kjer je 15 NLB-jevih poslovalnic in malo morje drugih, ne zaprejo nobene. Razočaran je, da občini Dobrepolje, le 30 kilometrov oddaljeni od Ljubljane, evropskega mesta, zaprli pošto, kar od 1. marca do 1. septembra pa so bili tudi brez zdravnika.

Podpise proti zaprtju banke zbirajo tudi v občini Žužemberk, samo v dveh dneh so jih zbrali 500, kjer so ustanovili civilno iniciativo, medtem ko je v Črni svoj podpis prispevalo že pol občanov, to je približno 1400 prebivalcev.

Sosednje države vlagajo v obmejna področja

Da so ogorčeni tudi prebivalci občine Gornji Petrovci, je povedal Franc Šlihthuber, prepričan, da na podeželju ne bi smeli izgubljati prostora,kjer se ljudje srečujejo. "Gre za ključen problem države, za mačehovski odnos do krajev ob meji," je dejal Ivan Molan, župan Brežic, in dodal, da bo Slovenija na tak način postala država, ki bo izgubila vso svojo identiteto. "To bo tudi dobra preizkušnja za novo vlado, ki bo pokazala, če ima namen spremeniti politiko centralizacije oziroma bomo ostali država velikih centrov, ostali pa bomo dobri samo, ko pride do kakšne krize, kot je bila denimo begunska kriza," je povedal Molan. "Država bi morala svoja obmejna področja varovati, na pa dopuščati, da slabijo. Naše sosednje države ne ukinjajo inšpekcij, geodetskih in finančnih uprav, ampak jih dodatno financirajo,vanje vlagajo, je dejal Alojz Sok, župan občine Ormož, ki je prepričan, da se kaj takšnega ne dogaja nikjer drugje. Gre za sistemsko delo, naša oblast se ne zaveda, kako pomembno je obdržati prebivalstvo ob meji. "Obsojam vlado, ne banke, pozivam predsednika vlade, ki je iz naših vrst, da to prepreči. Kam nas pelje zapiranje pošt, upravnih enot, matičnih uradov in bank, nihče se ne zaveda, da je na ruralnih območjih več starejših ljudi brez osebnega avtomobila in izpita," pa je dejal Janez Cimpreman, župan občine Ig. Tudi Matin Rebolj, župan Moravč je poudaril, da banka tako mlajšim kot starejšim prebivalcem omogoča normalno življenje, prav tako je na edino banko v njihovi občini vezanih veliko starejših ljudi.