Severovzhodna Slovenija je minuli teden dobila prvo biosferno območje pri Unescu. Biosferno območje Mura (BOM) obsega slabih 29.000 hektarjev ozemlja in vključuje 16 obmurskih občin, županje in župani oziroma predstavniki trinajstih občin ob Muri pa so danes popoldne v Veliki Polani še simbolno potrdili partnerstvo s podpisi na leseno mursko veslo ter uradno prevzeli dogovor o formiranju Obmurskega razvojnega partnerstva. Dogodek je potekal v sklopu Pomurskega poletnega festivala Velika Polana
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Občine, ki so pristopile k partnerstvu, so skupaj z drugimi deležniki pomembnimi za razvoj regije dogovor o obmurskem razvojne partnerstvu podpisale že 19. junija 2018, saj je ta dokument, ki je osnova za upravljanje biosfernega območja, prispeval k temu, da je Unescu na letni konferenci v Indoneziji v okviru programa Človek in biosfera razglasil Biosferno območje Mura.
Gre za četrto biosferno območje v Sloveniji, dogodku v Indoneziji pa je prisostvovala in projekt predstavljala dr. Gordana Beltram z ministrstva za okolje in prostor. Kot je poudarila v Veliki Polani je to območje zelo drugačno od ostalih slovenskih biosfernih območij in da imajo zaradi čezmejnosti biosfernega območja Mura-Drava-Donava lokalne skupnosti izjemno priložnost za predstavitev v mednarodnih razsežnostih. Glede vpliva biosfernega območja na morebitno gradnjo elektrarn na Muri pa je dejala, da ne gre za neposredno povezanost. "Postopek za hidroelektarne je nek drug postopek, s tem, da so se potenciali Mure vedno uporabljali, na primer s številnimi mlini. Torej ne gre za to, ali da ali ne, ampak kako, in kaj to pomeni za lokalno prebivalstvo," je še dejala Beltramova
"Biosferno območje pomeni priložnost za to območje, saj je sama blagovna znamka Unescu tako močna, da ga je potrebno odgovorno izkoristiti za razvoj," pa je povedal Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana, pobudnik aktivnosti za razglasitev Biosfernega območja Mura. Poudaril je tudi, da ne nominacija in ne zdajšnja razglasitev biosfernega območja ne vnašata v obmurski prostor nobene nove omejitve, razen tistih, ki so že vezane na Naturo 2000
Podpisani dogovor o oblikovanju Obmurskega razvojnega partnerstva je osnova za nadaljnje sodelovanje vseh deležnikov za koristi ljudi in narave, je še poudaril, in ob šestnajstih občinah, ki so se že izrekle za sodelovanju pri oblikovanju biosfernega partnerstva se bodo dogovoru pridružile še nove. Jaklin je pojasnil, da so se pri pripravi dokumenta, ki je osnova za poznejšo vzpostavitev neke trdnejše upravljavske strukture, znašli v časovni stiski, zato so dokument najprej podpisale tiste občine in podporne institucije, ki so že sodelovale pri dogovoru o pomurskem razvojnem partnerstvu za pripravo kohezijskega projekta v sklopu Dogovora za razvoj Pomurske razvojne regije. Naslednji korak partnerstva pa bo formiranje projektnih svetov, znanstvenega odbora in programskih odborov
Pomen Biosfernega območja Mura so na dogodku v Veliki Polani predstavili še z Zavoda za varstvo narave direktor dr. Teo Hrvoje Oršanič in Simona Kaligarič z mariborske območne enote ter Magdalena Wagner, vodja projekta WWF Avstrija v Interreg projektu »coop MDD«
Oršanič je poudaril, da je Biosferno območje Mure nastalo na osnovi vizionarstva, ki pri razvoju upošteva naravo in okolje. Razvoj družbe usklajen z možnostmi narave je namreč edina prava vizija naše družbe.
Dogodek v Veliki Polani je označil za praznik za okolje, vreden veselja. Kaligaričeva pa je izpostavila, da naj Mura resnično povezuje ljudi in da naj BOM vključuje vse, ki želijo sodelovati in ne izključuje tistih z drugačnimi pogledi. Kot je dejala številni doslej niso bili vključeni v ustvarjanje BOM in tudi imajo strahove.
