Murskosoboška vzhodna obvoznica je verjetno eden od najbolj težko pričakovanih in tudi investicijsko največjih infrastrukturnih projektov v Pomurju, pri čemer je treba poudariti, da gre v prvi vrsti za državni projekt, saj so obvoznice kategorizirane kot državne ceste. Vzhodna soboška obvoznica bo občutno razbremenila ceste skozi mesto z neposredno povezavo do avtoceste za prebivalce vzhodnega Goričkega, poleg tega je logistično pomembna za podjetja v severni obrtno-industrijski coni (SOIC), ki so jih tja privabili tudi pod pretvezo, da bo prišlo do njene skorajšnje gradnje. Realnost je danes nekoliko drugačna – projekt, ki se že vleče kot jara kača, se bo, kot vse kaže, še nekoliko raztegnil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob krožišču na Lendavski ulici nastaja še en objekt. Za kaj gre?
Pred dvema letoma je na območju krožišča v Lendavski ulici, kjer v prometnih konicah rado prihaja do zastojev, zrasla stavba družbe Novomat, tako imenovani Avto steklo center, sedaj pa na nasprotni strani ceste nastaja še en poslovni objekt.
Poglejmo si nekoliko podrobneje kronologijo obljub in napovedi, ki so se vse izkazale za netočne in zavajajoče. O projektu se je govorilo že v času, ko je murskosoboško občino vodil Anton Štihec, nato vse glasneje pod Aleksandrom Jevškom, nakar je leta 2015 takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič v Murski Soboti priznal, da so bila državna sredstva porabljena za druge namene in bo treba na obvoznico počakati še tri leta. No, malo pred koncem svojega prvega mandata na čelu občine in pred lokalnimi volitvami jeseni 2018 je Jevšek v družbi takratnega predsednika vlade Marjana Šarca odprl južno obvoznico – prvi del murskosoboške obvoznice. Stala je okoli šest milijonov evrov, pravi smisel pa bo dobila šele z drugo, bistveno zajetnejšo fazo obvoznice, ki bo povezala krožišče v Panonski ulici s krožiščem pri motelu Čarda. Jevšek je v svojem drugem mandatu veliko trkal na vrata direkcije za infrastrukturo in še leta 2019 v intervjuju za naš časopis trdil, da je začetek gradnje predviden v začetku leta 2021, v najboljšem primeru celo konec leta 2020. Seveda se je zataknilo, kar gre pripisati predvsem direkciji za vode, ki je pri pripravi prostorskega akta za vzhodno obvoznico v Murski Soboti zaradi poplavne ogroženosti zahtevala izvedbo omilitvenih ukrepov, to je gradnjo suhega ali mokrega zadrževalnika na Martjanskem potoku. Moravskotopliška občina je leta 2020 pripravila in sprejela potreben prostorski akt za tako imenovani sebeborski zadrževalnik, a v skladu s svojimi željami, da bi objekt služil tudi turizmu in kmetijstvu, predvidela suhi zadrževalnik z elementi mokrega. Steklo je skoraj enoletno usklajevanje, kdo vse in v kolikšnem obsegu bo gradnjo zadrževalnika, ki naj bi po prvotnih ocenah stala več kot pet milijonov evrov, financiral, nakar je bil konec leta 2021 le sprejet dogovor med soboško in moravskotopliško občino ter ministrstvoma za okolje in infrastrukturo, ki so ga ob regijskem obisku vlade Janeza Janše podpisali v Lendavi. Vse od takrat je projekt v primežu dolgotrajnih birokratskih postopkov z urejanjem zemljiškoknjižnih zadev, nad njim pa visi tudi Damoklejev meč pomanjkanja denarja, kar je pogosto neposredno povezano s pomanjkanjem interesa oziroma plasiranjem sredstev za druge namene. Scenarij, o katerem je že leta 2015 govoril takratni infrastrukturni minister.
Časovni načrt je, a se nanj ne gre zanašati
Zdajšnji soboški župan Damjan Anželj je februarja v intervjuju za naš časopis dejal, da bo skupno gradbeno dovoljenje za obvoznico in zadrževalnik izdano še letos in bo v letu 2024 stekla gradnja, ob tem pa poudaril, da je mestna občina v zvezi z obvoznico naredila vse, kar je morala, in je zdaj projekt povsem v rokah države. Kaj pravijo v direkciji za infrastrukturo? Po zadnjih podatkih je bila za obvoznico izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, čakajo pa še na mnenje direkcije za vode. Ob tem pa se še zmeraj urejajo zemljiške zadeve s kar 23 lastniki, tudi s podjetjem Blisk glede krožišča Plese. Navedene zemljiške zadeve so obveznost direkcije za infrastrukturo, po njihovih ocenah pa bi lahko bile urejene do konca leta 2024. V nasprotju z besedami soboškega župana v direkciji opozarjajo tudi na obveznosti soboške občine glede neurejenega lastništva zemljišč pri propadli Aha Muri. Predvidene so namreč dostopne poti med krožiščem Plese in obrtno cono, ki bodo po gradnji v lasti in upravljanju soboške občine, ta pa po navedbah direkcije še ni potrdila pogodb o odkupu, saj za to nima zagotovljenih finančnih sredstev. Šele ko bodo urejene vse zemljiške zadeve, bo lahko oddana vloga za gradbeno dovoljenje, poudarjajo v direkciji, a to se mora zgoditi hkrati z vlogo za sebeborski zadrževalnik. Tudi tukaj se zatika. V postopku oddaje naročila je namreč šele recenzija projektne dokumentacije za zadrževalnik z rokom za izdelavo 120 dni, šele nato sledita parcelacija ter pridobitev odločb geodetske uprave. Parcelacija bi sicer lahko deloma potekala vzporedno z recenzijo, a direkcija v tem letu nima več denarja za izvedbo. Naslednji korak so cenitve in odkupi zemljišč, za kar bi po optimističnem scenariju potrebovali osem mesecev, nato bi lahko vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in čakali samo še na odločitev upravne enote. Po ocenah direkcije bi tako lahko v prvi polovici leta 2025 izvedli javno naročilo za izbiro izvajalca za gradnjo obvoznice in za zadrževalnik ter gradnjo izvedli v dveh letih, kar pomeni, da bi po tem scenariju obvoznico dobili v drugi polovici leta 2027. Pretekle izkušnje, tako v zvezi s projektom obvoznice kakor z večjimi državnimi infrastrukturnimi projekti na splošno, pa nas učijo, da se tudi na ta časovni načrt ne gre pretirano zanašati.
Na mestni občini ob zamiku projekta zatrjujejo, da se še vedno intenzivno zavzemajo za čimprejšnjo gradnjo obvoznice, saj njihove aktivnosti s pripravo prostorske dokumentacije segajo v leto 2006. Samo za projektno dokumentacijo so odšteli že okoli 270 tisoč evrov lastnih sredstev, za sofinanciranje gradnje obvoznice in zadrževalnika pa bodo prispevali še 1,4 milijona evrov. Glede na veljavni državni proračun je vrednost projekta danes ocenjena na več kot 33 milijonov evrov, ob tem bo na osnovi sporazumov o sofinanciranju 92,2 odstotka sredstev zagotovila direkcija za infrastrukturo, 7,8 odstotka pa soboška občina. V upravi mestne občine razlog za zastoj projekta vidijo predvsem v sebeborskem zadrževalniku, ki ga je kot pogoj za obvoznico zahtevala direkcija za vode. »Ocenjujemo, da so se časovni zamiki v celotnem projektu zgodili ravno zaradi pridobivanja obsežne prostorske in projektne dokumentacije za potrebe gradnje sebeborskega zadrževalnika,« poudarijo in nadalje zatrjujejo, da »izgovarjanje direkcije, da občina doslej ni odkupila potrebnih zemljišč, ne more biti razlog, da se vzhodna obvoznica ne gradi prej«. Na podlagi trenutnih razpoložljivih podatkov bi namreč morala občina pristopiti k odkupu 25 nepremičnin, skupna vrednost odkupov pa se ocenjuje na okoli 234 tisoč evrov. Sredstva za odkupe zemljišč so po zagotovilih mestne občine načrtovana v načrtu razvojnih programov. Odkupi se bodo izvajali sočasno z odkupi potrebnih nepremičnin za sebeborski zadrževalnik direkcije za infrastrukturo. Kot še zatrjujejo v soboški občini, bodo še naprej izvajali vse nadaljnje aktivnosti, kot so bile načrtovane, saj je projekt tako v državnem kakor tudi občinskem interesu, zato tudi potekajo aktivnosti na obeh straneh.
Potrebno bo lobiranje
Jasno je, da se bo obvoznica brez intenzivnega lobiranja odmikala vse dlje v prihodnost, saj država tako ali tako že krči sredstva za infrastrukturne projekte in se usmerja zgolj na nekaj prioritet, kjer so na voljo evropska sredstva, kot je denimo železniška infrastruktura. Glasni bodo tako morali biti vsi ključni akterji, soboška in moravskotopliška občina, pa tudi gorički župani in predvsem pomurski poslanci ter minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Tudi na pristojnem infrastrukturnem ministrstvu bi lahko rekli, da ima Pomurje zagovornika projekta, saj je v kabinetu ministrice Alenke Bratušek zaposlena Olga Belec, nekdanja lastnica soboškega hotela Diana, ki je bila v vladi Marjana Šarca državna sekretarka. ***Misel: Po tem scenariju bi obvoznico dobili v drugi polovici leta 2027. Misel: Mestna občina Murska Sobota: »Izgovarjanje direkcije, da občina doslej ni odkupila potrebnih zemljišč, ne more biti razlog, da se vzhodna obvoznica ne gradi prej.«