Sladkorna kriza ne odvrača kmetov od pridelave

Pridelovalci sladkorne pese, ki so povezani v zadrugo Kooperativa Kristal so začeli sklepati pogodbe o pridelavi sladkorne pese v letošnjem letu. Po prvih odzivih pridelovalcev ob včerajšnjem podpisovanju pogodb v Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti bo letos sladkorna pesa zasejana na več kot 200 hektarjih njiv v Pomurju in Podravju. To je dvakrat več kot lansko leto. Podvojilo se bo tudi število pridelovalcev.

V lanskem letu je 35 pridelovalcev, članov zadruge, pridelalo 4690 ton sladkorne pese. Povprečni pridelek je bil okrog 60 ton na hektar, povprečna sladkorna stopnja pa je bila 15,2-odstotna. Pridelek pese na hektar je bil za dobro tretjino višji, kot so ga kmetje dosegali ob uvedbi sladkornih kvot in ukinitvi pridelave v Sloveniji. Takrat so dobri pridelovalci z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov komaj presegali 40 ton pridelka na hektar. Lanski pridelek pri naših kmetih je v povprečju zaostajal za pridelkom v severnejšem delu Evrope z bolj zmerno klimo. Presegal pa je pridelek na hrvaških in madžarskih njivah s podobno klimo.

Podpovprečni, a s severno Evropo primerljivi pridelki

Podrobne analize pridelka pri posameznih pridelovalcih so pokazale, da je v Pomurju in Podravju mogoče doseči povsem primerljive pridelke s pridelovalci v severni Evropi. Trije pridelovalci so pridelali več kot 90 ton na hektar, pri petih se je gibal pridelek med 80 in 90 tonami in pri šestih med 70 in 80 tonami. Na drugi strani so manj kot 30 ton na hektar pridelali le štirje pridelovalci. Miroslav Kosi, predsednik upravnega odbora zadruge, je poudaril, da krivda za tako nizek pridelek ni bila na strani pridelovalcev. Ti podpovprečni pridelki so bili posledica vremenskih razmer, predvsem vročinskih šokov, ki so nadpovprečno oklestili pridelek na peščenih in plitvih tleh. Ob analizi in primerjavi škode, ki sta jo na teh zemljiščih utrpeli koruza in sladkorna pesa, se je pokazalo, da je bila škoda na pesi bistveno manjša. Vsi ti rezultati so bili doseženi, kljub temu da niso bili izvedeni vsi optimalni tehnološki ukrepi. Kmetje priznavajo, da je k dobrim rezultatom svoje dodala "spočita in neokužena zemlja". Hkrati je viden izreden tehnološki napredek pri selekcioniranju in razvoju semena. Verjetno bi, kot je povedal Franc Štih, rezultati bili še boljši, če bi kmetje pred setvijo poznali lastnosti posameznih sort pese. S semenom jih je oskrbela tovarna sladkorja Viro iz Virovitice, pogodbeni partner zadruge in kupec sladkorne pese.

Za letošnjo setev tovarna kmetom ponuja širši nabor semena, ki je preizkušeno v posameznih tipih tal in klimatskih pogojev. To in dosledno upoštevanje tehnoloških navodil za setev in priprava zemlje pa naj bi pridelavo že približala evropskemu povprečju. To pa naj bi še bolj povečalo donosnost sladkorne pese v primerjavi z drugimi konvencionalnimi poljščinami (pšenica in koruza). Povprečen prihodek na hektar pese, ki jo je sladkorna tovarna Viro plačala 36 evrov za tono, je bil 1980 evrov bruto. Z odbitjem vseh stroškov, ki po internih kalkulacijah kmetov lansko leto niso bili višji od stroškov pri pšenici ali koruzi, je kmetu ostalo najmanj 700 evrov zaslužka.

Pogoj za pridelavo članstvo v zadrugi

Zadruga Kooperativa Kristal ostaja edini organizator pridelave sladkorne pese in pogodbeni partner sladkorne tovarne Viro iz Virovitice. "Vsi pogoji za pridelavo ostajajo enaki kot v lanskem letu. Naš interes je, da se v pridelavo vključi čim več novih kmetov. Edini pogoj, ki ga postavljamo, je, da kmet plača ustanovni delež v zadrugi. Torej postati mora član zadruge. Sodelovanje smo vzpostavili na enakopravni osnovi, ob spoštovanju medsebojne solidarnosti in tudi delitve medsebojnih rizikov. Skratka mi poskušamo graditi nov model organizacije in povezovanja kmetov, ki je nastal iz potrebe pridelovalcev, sicer pese na naših njivah ne bi bilo. Organizirani lahko načrtujemo morebitno naložbo v ponovno predelavo sladkorne pese doma. Ta predelava ni nujno vezana zgolj na sladkor," je povedal predsednik upravnega odbora zadruge Miroslav Kosi.
Letošnje leto je na trgu sladkorja nekoliko specifično. Znotraj EU so cene sladkorja močno padle. Nekateri analitiki govorijo o sladkorni krizi. Tudi kmetje pridelovalci pese v severnem delu Evrope zahtevajo nova pogajanja o odkupnih cenah, saj trije največji sladkorni koncerni pritiskajo na zniževanje odkupnih cen. Strokovni tajnik združenja pridelovalcev sladkorne pese Vlado Hunjadi je povedal, da je to res. To se pozna pri letošnji odkupni ceni sladkorne pese, ki je za tri evre nižja od lanske, toda ta padec še vedno ne postavlja pod vprašaj še vedno najvišjega finančnega donosa na hektar. To je tudi razumljivo, sladkorne tovarne so v nekoliko drugačnem položaju od drugih predelovalcev. Predelava sladkorne pese ne prenese visokih transportnih stroškov.
V letošnjem letu bo zadruga odpravila "edino ozko grlo" iz lanskega leta - to je spravilo. Stroj za spravilo bo nabavil eden od članov, ki pogodbeno opravlja storitev za zadrugo. Ta sicer pravi, da letos ne računa na optimalno izkoriščenost, toda glede na to, kako se stvari odvijajo, računa, da bodo v naslednjem letu zasejane površine presegle 400 hektarjev. Pesa ni več muha enodnevnica. Interes za podpis pogodbe je pokazal eden od avstrijskih kmetov, ki bi zasejal deset hektarjev. Pridelava pese pa že zanima gorenjske in dolenjske kmete.