Letos na koloniji ustvarjajo Igor Banfi, Herman Gvardjančič, Milena Gregorčič, Veljko Toman, Viktor Šest, Apolonija Simon in Rudi Benetik, v prihodnjih dneh pa se jim bo pridružil še Beer. Med ustvarjanjem pa so si slikarji vzeli nekaj časa in odprli vrata svojih začasnih ateljejev, da bi lahko pobliže spoznali njihovo delo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Koncept te slikarske kolonije je, pravi akademski slikar in domačin Igor Banfi, da vsak slika tisto, kar slika in po čem je prepoznaven, ni pa neke določene teme, ki bi nas omejevala. »Glede na to, kje poteka kolonija, pa so pri enih bolj pri drugih manj prisotni panonska pokrajina ali teme protestantizma in protestantske etike. Pri mojih delih seveda bolj, pri drugih kolegih pa pri njihovih delih bolj prihaja do izraza pokrajina. Ta še posebno vpliva na tiste slikarje, ki slikajo krajine, kar se pri nekaterih pokaže simbolično ali z barvami, pri tistih, ki slikajo abstraktno pa z odklonom od barv, ki jih sicer uporabljajo, in z uporabo barv, ki so bolj značilne za našo pokrajino, predvsem zemeljski tonov.«
Kot nam je povedal akademski slikar Veljko Toman, ki je na koloniji sodeloval že večkrat, je vesel, da lahko sodeluje na koloniji sredi panonske ravnice. Je eden tistih slikarjev, ki gre rad v naravo in tam tudi ustvarja.
Rudi Benetik: »Če tu ne bi bilo tako lepo, če nam ta pokrajina ne bi dajala toliko navdiha, se zagotovo mnogi ne bi dvakrat, trikrat ali celo večkrat vračali v kolonijo.«
