Vodja projekta Jadranka Smiljić, ena od nosilk Guinnessovega rekorda v neprekinjenem kvačkanju, je na naše vprašanje, ali jim je to uspelo, odgovorila, da jim pri knjigi rekordov postavljanja rekorda s kvačkanjem 212 slovenskih grbov niso odobrili, zato so družno našli drugo rešitev. Po slovenskih domovih sedaj poleg grbov, ki so večinoma že končani in zbrani pri Smiljićevi, nastajajo še drugi kvačkani izdelki v tehniki C2C. Ustvarjalci si motive in velikosti lahko izbirajo po lastni želji, cilj pa je, da skupaj naredijo tisoč izdelkov. Mednje bodo všteti tudi nastali grbi, pri ustvarjanju katerih so, kot smo že pisali, sodelovali tudi navdušenci nad ročnimi deli iz Pomurja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Fotografije končanih izdelkov sproti objavljajo na spletni strani Slovenija kvačka, v začetku januarja jih je bilo skupaj čez 800. »Ko sem sodelujočim predstavila rešitev, ki so nam jo ponudili, jih je več kot polovica rekla da. Zato sem projekt prijavila, bil je odobren in sedaj se mu popolnoma posvečamo. Vse izdelke tudi fotografiram, ker želim narediti virtualni 3D-muzej, sicer pa moramo do 26. januarja zbrati vse izdelke, dva dni pozneje pa jih še posneti za rekord. Potrebujem dve priči in strokovnjakinjo, ki bo potrdila, da so izdelki pravi,« je pojasnila Smiljićeva.
Navdušena je nad vnemo vseh sodelujočih in nad tem, kako so se v projekt vpletle tudi njihove družine. »Vse nas je povezala ljubezen do kvačke in volne. Ni važno, kdo si, od kod si, koliko si star. Spoznali smo se, se družili prek spletnih platform, nekatere sodelujoče so se srečevale tudi po regijah. Zelo lepo je bilo slišati, da so pri tem sodelovali tudi drugi družinski člani, in že zato je projekt uspel.« Sama kot vodja ne teži le k postavitvi rekorda, pač pa je njen glavni cilj popularizacija tega ročnega dela. Ne želi namreč, da bi imelo kvačkanje v družbi negativen prizvok, ki se ga je prijel v zgodovini, ampak da se lahko s tem tudi kaj zasluži.
Posebne medsebojne vezi
Tako kot so se nakvačkali izdelki, so se med vsemi 212 udeleženci stkale posebne vezi. Včasih je bilo nekoliko težje uskladiti vse želje in različne poglede, vendar jim je z dobro voljo in vloženim trudom uspelo. V sklopu projekta so vsi poleg novih poznanstev dobili še različna znanja. Na primer o grboslovju, geografiji. »Fascinantno je, da ima vsaka občina svoj grb, da jih je v Sloveniji toliko, da ima vsak svojo zgodbo in da se lahko z vsakim poistovetiš,« pravi in doda, da je v resnici nastalo 211 grbov in en logotip, ker Občina Divača nima grba.
Sodelujoči verjamejo, da jim bo cilj uspelo doseči, nato pa bodo približno mesec dni čakali na potrditev rekorda. Sobesednica razloži, da originalno priznanje za dosego rekorda lahko prejme le ena fizična ali pravna oseba, v tem primeru bo to zavod Ustvarjalno srce, preostali pa bodo prejeli potrdila o sodelovanju. Ker se nekateri, ki so ustvarjali grbe, niso odločili, da pripravijo še dodatne izdelke, bodo potrdila dobili le tisti, ki so se strinjali z novo zasnovo postavitve rekorda. Vodja je kljub vsemu optimistična in upa, da bodo na koncu vsi nakvačkali še kakšen izdelek.
Med trajanjem projekta so bile slovenske občine pozvane, naj kvačkane grbe odkupijo in organizatorjem projekta v zameno namenijo nekaj sredstev. Nekaj odziva je bilo, prispevale so tudi nekatere pomurske občine, denar pa je namenjen za povrnitev nastalih stroškov. Sredstva so prispevali še donatorji. Smiljićeva nam je dejala, da bodo na slovenski kulturni praznik slovesno izročili grbe županom občin, ki so izdelke odkupile. Predvidoma aprila pa bo po različnih krajih na ogled še razstava izdelkov. Načrtujejo jih v gradovih, v Pomurju jo bodo pripravili v Beltincih.
Aktivnosti bo v nadaljevanju leta še več, pristavi Jadranka Smiljić, ki si srčno želi, da bo lahko po koncu oteženih epidemičnih razmer vse sodelujoče zbrala na enem kraju in jih pogostila. Podarila jim bo tudi unikatne kvačke z logotipom Slovenija kvačka. Sicer pa ji idej ne primanjkuje in tako v mislih že snuje prihodnje načrte in morebitne dosežke za vpis v knjigo rekordov.