Več kot sto slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov se je v Moravskih Toplicah udeležilo slovensko-madžarskega poslovnega foruma, ki ga je organizirala Pomurska gospodarska zbornica v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter gospodarsko zbornico madžarske županije Zala. V okviru poslovnega foruma so bila tudi dvostranska srečanja, ki so se jih udeležili predstavniki 49 slovenskih in madžarskih podjetij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na Rastoči knjigi v Šalovcih odkrili ploščico z verzom porabskega pesnika in pisatelja
Dogodek je potekal v sklopu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.
»Tako slovenski kot madžarski obmejni prostor se na gospodarskem področju srečujeta s podobnimi težavami. Najprej gre za problem slabše razvitosti območja v primerjavi z drugimi deli države, potem je tu problem delovne sile, ki se zaradi boljših delovnih pogojev in boljšega plačila seli v sosednjo Avstrijo. Pri tem gre navadno za bolj kvalificirano delovno silo, kar dodatno slabi domače gospodarstvo. Za boljše sodelovanje je zato potrebno najprej okrepiti lasten gospodarski potencial, za kar so potrebne dodatne, tudi državne, spodbude, pa tudi olajšanje pogojev za gospodarske aktivnosti,« pravi slovenski generalni konzul v Monoštru Boris Jesih, ki opaža, da je vedno več interesa gospodarstvenikov z obeh strani meje za poslovno sodelovanje.
Po mnenju Mateja Skočirja z MGRT so tovrstni dogodki priložnost, da se udeleženci seznanijo s ključnimi dogajanji v posameznih državah. Blagovna menjava med Slovenijo in Madžarsko se na letni ravni znaša dve milijardi evrov, medtem ko blagovna menjava s Hrvaško znaša štiri, z Italijo pa več kot osem milijard evrov, zato po besedah Skočirja na ministrstvu ocenjujejo, da obstaja še veliko neizkoriščenega prostora za gospodarsko sodelovanje.
Namestnik državnega sekretarja na madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve Peter Kiss-Parciu kot enega ključnih izzivov za prihodnji gospodarski razvoj regije izpostavlja gradnjo ustrezne infrastrukture, ki je po njegovih besedah v državah zahodne Evrope na višji ravni, kar je pomembno z vidika konkurenčnosti. Pri tem omenja dolgoročne načrte za razvoj železniškega omrežja, ki bi lahko zajemal tudi železniško povezavo Zalaegerszeg-Redics-Lendava-Beltinci.
Predsednik madžarsko-slovenske sekcije na madžarski trgovinski in industrijski zbornici Geza Balogh meni, da je postala Madžarska v zadnjih letih eden od motorjev gospodarskega razvoja Evropske unije. Pri tem navaja petodstotno rast madžarskega BDP v lanskem letu, ki je po njegovem mnenju posledica rasti v vseh panogah, od storitev do gradbeništva. Gospodarska rast pa po njegovih besedah tudi ugodno vpliva na višjo zaposlenost v državi.
Matej Rogelj z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je v luči slovensko-madžarskih gospodarskih odnosov omenil tudi postopek prodaje Abanke, za katero je po njegovih besedah zavezujočo ponudbo poleg ameriškega sklada Apollo in srbske banke AIK dala tudi madžarska banka OTP. »Glede na neko logiko, ki ni nujno pravilna, je banka AIK pred kratkim prevzela Gorenjsko banko, Apollo pa NKBM, zato bi lahko po tej logiki tudi kakšna madžarska banka stopila na slovenski trg.« To bi, kot pravi, pozitivno vplivalo na gospodarsko sodelovanje. »Predvsem z vidika madžarskega poslovneža, ki bi prišel v poslovno okolje, kjer že uspešno deluje njegova domača banka, kar bi dalo posebno stimulacijo medsebojni menjavi med državama. Zakaj pa ne, vrata so odprta.«