Na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam (Climate Change Performance Index - CCPI) so države razvrščene glede na 14 kazalcev v štirih kategorijah: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika. Indeks zajema 57 ocenjenih držav in EU kot celoto. "Še naprej se nobena država ne odreže dovolj dobro v vseh kategorijah indeksa, da bi si v celoti zaslužila zelo visoko oceno," so zapisali raziskovalci iz nevladnega sektorja. Zato so prva tri mesta tudi letos pustili prazna. Švedski z oceno 75,77 sledita Danska in Maroko. Medtem pa so na najnižjih petih mestih Iran (57), Južna Koreja (58), Tajvan (59), Savdska Arabija (60) in ZDA (61) - slednje so zbrale le 18,6 točke, so v sporočilu za javnost zapisali avtorji lestvice - Germanwatch, Newclimate Institute ter Climate Action Network. Kot so dodali, so se ZDA prvič od začetka lestvice leta 2006 znašle povsem na dnu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Slovenija se je na 44. mesto uvrstila z oceno 41,91. Nad njo sta Češka in Argentina, pod njo pa Ciper in Alžirija. Najnižjo oceno je država dobila na področju obnovljivih virov (ocena 25,64 točke oz. 46. mesto) ter podnebne politike (36,63 točke oz. 45. mesto). Malo bolje se je odrezala pri rabi energije (51,06 točke oz. 42. mesto) in izpustih toplogrednih plinov (48,11 točke oz. 40. mesto). Iz Slovenije so pri sestavljanju lestvice sodelovali predstavniki nevladnih okoljskih organizacij Focus in Umanotera.
Nobena od ocenjenih držav sicer še ni na poti, ki bi bila skladna s cilji pariškega sporazuma, poudarjajo avtorji CCPI. EU kot celota se je uvrstila na 22. mesto, Nemčija je mesto pod njo. Osem od evropskih držav je uvrščenih med države z visokimi ocenami, osem z nizkimi (tudi Slovenija) in dve z zelo nizkimi. Kot je poudaril Niklas Höhne iz inštituta Newclimate Institute, bi se lahko EU na lestvici dvignila, če bi uresničila predlagano zvišanje podnebne ambicije na zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 in sprejela dolgoročno podnebno strategijo za ogljično nevtralnost do leta 2050.
Kitajska, največja svetovna proizvajalka toplogrednih plinov, je svoj položaj na lestvici malenkost izboljšala in dosegla 30. mesto. Kot so pojasnili avtorji lestvice, se je odrezala na področju obnovljivih virov energije, kjer je v zadnjih letih občutno povečala njihov delež, precej dobro je ocenjena tudi njena podnebna politika. A če bo Peking uresničil napovedi o gradnji novih elektrarn na premog, bi lahko Kitajska zgrmela na dno lestvice, svarijo raziskovalci. Lestvica je bila objavljena v času, ko se skoraj 200 držav v Madridu pogaja o pravilih za implementacijo pariškega sporazuma od leta 2021.