vestnik

Slovenija na poti k novemu turističnemu rekordu 

Nina Ambrož Barbara Bradač Timotej Milanov, 22. 7. 2018
Robert Balen
V Ljubljani so množice turistov, a STO meni, da turistov v Sloveniji ni preveč, še vedno je prostor za rast.
Aktualno

Delavci v turizmu se potijo. Prestolnica, gorski in obalni kraji so polni turistov. Gostov je več tudi na vzhodu Slovenije, kažejo podatki. A število turistov še ni ekvivalentno denarju, ki ga v deželi potrošijo tujci. V Pomurju se razvija kolesarski turizem 

Slovenija v turističnih vodah že štiri leta jadra z visoko hitrostjo, nosi jo v presežke in dinamika gibanja ne pojenja. Postaja priljubljena in prepoznavna dežela. Lansko leto je bilo v slovenskem turizmu rekordno četrto zapored, zabeležilo je 12,6 milijona prenočitev oziroma skoraj 13-odstotno rast, pri tujih turistih se je številka povzpela do skoraj 8,6 milijona prenočitev, kar je pomenilo 17-odstotno rast in vzpon bistveno nad evropskim povprečjem. Cilj nacionalne strategije je še višji - 16 do 18 milijonov prenočitev. Pozitivni trend se nadaljuje, potrjuje ga tudi letošnja statistika, metodološko sicer spremenjena. Ali je na podlagi medletnih številk in nekaterih drugih indicev že mogoče sklepati, da bi rekordno lahko bilo tudi leto 2018, je še preuranjeno, je previdna Livija Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije (STO). Četudi podatki na ravni Slovenije, dveh največjih mest, Ljubljane in Maribora, ter Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč potrjujejo rast obiska. Zagotovo pa je že zdaj, da bo letošnje leto odlično ali vsaj uspešno, menijo v direktoratu za turizem pri gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Renata Martinčič. Poletna sezona je na vrhuncu, glavne turistične destinacije so polne gostov in dogodkov, delavci v turizmu in gostinstvu se potijo in nabirajo nadure.

0ced1f96c3b10af917a2a754312dccc4
Robert Balen

Pritisk v Ljubljani in na Bledu

Na Bledu se kopajo v presežkih, od januarja do maja so imeli 403.500 prenočitev, v istem obdobju lani 389.000, navaja Romana Purkart iz Turizma Bled in dodaja: "To pomeni, da so kapacitete, ki jih ponuja Bled, bolj ali manj izpopolnjene." V tem obdobju so gostili največ Italijanov, Britancev in Američanov. Na Bledu so prespali tudi mnogi Nemci, Južni Korejci, Hrvati in Madžari. V povprečju so ostali nekaj več kot dve noči. V teh dneh je na vrhuncu blejsko festivalsko poletje, jazz in klasična glasba sta se že odvrtela, startali so Blejski dnevi s slovensko glasbo in kulinarično ponudbo, ki jo strežejo v embalaži iz ekološko razgradljivih materialov. Ker je Bled ena najbolj zelenih in želenih destinacij, trajnostni turizem pa je tudi nacionalna politika, Turizem Bled tudi s takšnimi akcijami poskuša trkati na vest in odgovornost gostov, da spoštujejo naravno in kulturno dediščino. V začetku julija je stekel promet po severni obvoznici, ki je razbremenila promet skozi središče Bleda. 23. julija bo odmevala etno glasba, saj se začne festival Okarina. "V letošnjem poletju smo začeli akcijo Vprašaj me, tu sem doma!" novost izpostavi Romana Purkart. In pojasni: "Domačini se za osem ur na dan prelevijo v informatorje, ki na terenu obiskovalcem Bleda dajejo informacije – od tega, kje so največje znamenitosti, do tega, kje so javno kopališče, restavracije, zdravstveni dom in kako se na Bledu primerno vesti."
V Ljubljani je čutiti pritisk, tam so množice turistov, a STO miri, da turistov v Sloveniji ni preveč, še vedno je prostor za rast. Ključ je "v upravljanju turističnih tokov, torej izboljšanju infrastrukture (promet, parkiranje) in desezonalizaciji, torej oblikovanju produktov, ki so zanimivi vse leto", so prepričani. Dodajmo še decentralizacijo in aktivnejše propagiranje vzhodnega dela Slovenije, za kar bi morale poskrbeti tudi državne institucije.

Na Obali inovativni, butični produkti in dvig cen

Fredi Fontanot iz Turističnega združenja Portorož meni, da bo, sodeč po trenutnih podatkih o zasedenosti, "sezona v primerjavi z lansko tej zelo podobna. Če ne po številu obiskov, naj bo (vsaka) sezona rekordna po doseženih prihodkih in predvsem po zadovoljstvu gostov. Zaradi dviga kakovosti storitev in posledično višjih cen letos pričakujemo več prihodkov." Anja Kovačič, Hoteli LifeClass Portorož, se pohvali s 86-odstotno zasedenostjo njihovih šestih hotelov od začetka junija do konca julija in z višjo povprečno ceno prenočitve v primerjavi z lani. "Sezona bo primerljiva z lansko rekordno," sklene. Zadovoljni so tudi v hotelu Kempinski Palace Portorož. Turiste zanimajo doživetja. Gastronomija je na prvem mestu. "Aktualni so krajši izleti po Obali in zaledju. Izleti s kolesi ali e-kolesi, z ladjico, pešpoti v kombinaciji z dobro hrano, pijačo in gostoljubjem domačinov postajajo prave uspešnice." Hit so tudi inovativni in butični produkti, denimo lov na tartufe, apiturizem v Istri, doživetje Postani solinar za en dan, degustacija oljčnega olja, obisk ribogojnice, kulinarična izobraževanja, izlet s hibridnim fotovoltaičnim plovilom in drugi. "Turizem je timska dejavnost, vsak člen je izrednega pomena. Ko gostje pridejo na destinacijo, so jim pomembne osnovna infrastruktura, urejene ceste, ulice in parkirišča, prijaznost domačinov, redarjev, nato atraktivna ponudba restavracij, barov, sodobne plaže, zadovoljstvo gostov, ki so kraj že obiskali, edinstvena doživetja, posebnosti in prepoznavnost kraja ter dostopnost do informacij," našteva Fontanot. Zato veliko vlagajo v digitalni marketing.
Države, od koder že tradicionalno prihaja največ turistov v Slovenijo:
1. Italija
2. Nemčija
3. Avstrija
Precej več kot pretekla leta Slovenijo obiskujejo še Nizozemci, Madžari, Britanci, Francozi, Hrvati in Srbi pa tudi Američani, Kitajci in Japonci.
Od januarja do konca maja so v nastanitvenih obratih zabeležili več kot 1,1 milijona prihodov tujih turistov, kar pomeni 20-odstotno rast glede na primerljivo obdobje lani, in več kot 2,7 milijona prenočitev tujih turistov, to je za 24 odstotkov več. A ni pomemben le obisk, temveč tudi zaslužek - Slovenija želi 4 milijarde evrov iz tujskega turizma, medtem ko je lani iz naslova izvoza potovanj potegnila (le) 2,39 milijarde evrov. Medletne številke o potrošnji tujcev še niso znane, vendar visokega cilja ne bo lahko doseči.

Da dajejo medijske objave, spletne akcije in komunikacije na družbenih omrežjih izjemne rezultate, zatrjujeta tudi STO in direktorat za turizem. Ta izpostavlja: "Z globalno digitalno kampanjo Slovenia. Make New Memories je bilo v 21 državah doseženih več kot 117 milijonov ljudi, s prvim prenosom kolesarske dirke po Sloveniji na Eurosportu pa 113 milijonov gledalcev v 99 državah. H globalni prepoznavnosti Slovenije so pripomogli študijski obiski več kot 400 novinarjev in vplivnežev ter številne objave v najbolj uglednih medijih velikega dosega, katerih ocenjena vrednost dosega več deset milijonov evrov." A promocija sama po sebi ne zadošča, nujen je atraktiven turistični produkt. Je pa k ugledu in prepoznavnosti države prispevalo kar nekaj mednarodnih priznanj in nagrad, ki jih je v preteklih letih prejel STO.

Na Štajersko vlečejo Festival Lent in športni dogodki

Uradni podatki, ki zajemajo obdobje januar-maj, pričajo o zelo dobri obiskanosti na Štajerskem. Maribor in Maribor - Pohorje sta zabeležila več prenočitev in več prihodov gostov kot v istem obdobju lani. Med tujci so bili najštevilnejši Avstrijci in Nemci, sledili so jim Nizozemci, Španci in Francozi. Povprečni čas bivanja je bil junija v Mariboru 2,6 dneva, kar je dlje kot v prejšnjih mesecih. S številom prenočitev bo izstopal mesec junij: neuradni podatki beležijo kar 44-odstotno rast glede na junij 2017. Hoteli bodo julija in avgusta zasedeni predvidoma 70-odstotno, enako kot lani.

ca1bc6438b342e722975f3bca6ec1205
Robert Balen
Vprašaj me, tu sem doma: Na Bledu so se domačini prelevili v informatorje.


"Če se bo pozitivni trend nadaljeval, lahko napovemo novo rekordno sezono, morda celo presežemo mejnik 500.000 prenočitev na območju destinacije Maribor - Pohorje," je optimistična Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor - Pohorje. Ocenjuje, da je porast števila gostov in prenočitev rezultat različnih dejavnikov, njihovega delovanja in aktivnosti partnerskih ustanov, festivalov, predvsem Festivala Lent, in drugih prireditev. "Zelo pomemben delež prispevajo mednarodni športni dogodki in tekmovanja, kot je bilo nedavno evropsko prvenstvo v košarki za veterane; desetdnevni dogodek je v Maribor pripeljal več kot 1800 gostov iz 20 držav." Dravska kolesarska pot pospešeno dobiva novo podobo. Štajerci so začeli promocijo Maribora po Sloveniji, v manjšem obsegu tudi v Avstriji. Izpeljali so digitalno kampanjo zimskega, kulturnega, športnega in tranzitnega turizma. Pred dnevi so predstavili nadgrajeno mariborsko vinsko in kulinarično pot.

V Pomurju raste kolesarstvo

Poleg termalnih kopališč, ki ostajajo glavni magnet za privabljanje turistov v pomursko regijo, so tudi letos turistom najbolj zanimive že prepoznavne točke, kot so grad pri Gradu na Goričkem, doživljajski park Vulkanija, Bukovniško jezero in reka Mura, razgledni stolp Vinarium ter mesti Lendava z odmevnimi razstavami in Ljutomer z vinsko cesto Jeruzalem, pravi predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek. Dodaja, da je v porastu tudi kolesarski turizem, katerega posledica je že vidna v obogatitvi tovrstne ponudbe. "Na voljo je že kar nekaj točk, na katerih si lahko gostje izposodijo električna kolesa." K večji priljubljenosti kolesarstva v regiji je po njegovem mnenju bolj prispevala lepa pokrajina kot pa infrastruktura, pa tudi globalni trend, saj gre za turistični segment v vzponu. "Naša želja je, da bi bilo takšnih gostov čim več, saj je zanje značilno med drugim, da tudi več potrošijo. Primer iz Avstrije kaže, da povprečni hotelski gost potroši okoli 40 evrov dnevno, kolesarski gost pa okoli 140 evrov." Vedno več je predvsem priložnostnih kolesarjev, ki primarno pridejo zaradi term ali drugih aktivnosti, med počitnicami pa se nato odločijo še za kolesarjenje. Gostov, ki se po prvem obisku še za krajši čas vrnejo, da bi si (s kolesom) ogledali znamenitosti, je vse več, vračajo se tudi zaradi različnih prireditev. Podatki za prvo polletje po Kamenškovih besedah kažejo trend rasti, saj naj bi bilo v povprečju za deset odstotkov več gostov kot v istem obdobju lani. "Približujemo se naši želji milijon prenočitev v letu. Termalna središča sicer niso tako občutljiva za vremenske razmere kot ostale znamenitosti, kljub vsemu pa upamo na toplo jesen," pravi Kamenšek, ki meni, da bi bilo za razvoj turizma v regiji potrebnega več povezovanja med različnimi turističnimi produkti in priprava trženjske strategije za skupni nastop na tujih trgih.
Krajinski Park Goričko
Goričko privablja pohodnike in kolesarje.
Kaj zdaj berejo drugi