Prošnja za pomoč v okviru evropskega sistema za civilno zaščito naj bi šla po Toninovih besedah v prihodnjih dneh na vlado. Na obrambnem ministrstvu je vse pripravljeno in Tonin ne vidi večjih težav pri sprejemanju te odločitve.
Številne države so po njegovih besedah že zaprosile za pomoč v okviru tega mehanizma in tudi Slovenija se je na nekatere prošnje že odzvala in pomagala državam na Zahodnem Balkanu, dogovarjajo pa se tudi z Italijo o pomoči s kisikovimi jeklenkami.
Poleg tega je Tonin omenil možnost koriščenja letal v okviru Nata. Gre za pomoč pri transportu, ki je na voljo zaveznicam. Sistem sicer deluje tako, da ima zaveznica na voljo nekaj ur leta, dodatne ure mora pa plačati, je pojasnil minister.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Tonin se je danes udeležil videokonferenčnega zasedanja obrambnih ministrov EU, ki so razpravljali o vplivih pandemije novega koronavirusa na vojsko ter sedemnajst evropskih misij in operacij ter o strateških vplivih pandemije na razvoj obrambne in varnostne politike EU.
Izpostavil je dogovor na mednarodni ravni, da v prihodnjih treh mesecih razen iz nujnih razlogov ne bo premikov v misije in operacije oziroma iz njih, kar bo vplivalo na operacijo na Kosovu, kjer je bila za april načrtovana rotacija.
Izpostavil je tudi, da bo Slovenija pomagala z zaščitno opremo operaciji Althea v BiH, ter pojasnil, da med slovenskimi vojaki v misijah in operacijah za zdaj ni okuženih, jih je pa nekaj v karanteni.
Izpostavil je tudi, da je bila dodelitev izrednih pooblastil vojski, ki za zdaj ni dobila potrebne dvotretjinske podpore v parlamentu, želja slovenske policije zaradi pričakovane krepitve migracijskega vala spomladi ter da končne odločitve še ni in da je treba počakati na razplet v parlamentu.
Obžaloval je politiziranje tega vprašanja in, kot je dejal, povsem neprimerno strašenje z vojsko ter spomnil, da je v nekaterih evropskih prestolnicah, na primer v Bruslju in Parizu, vojska na ulicah stalnica, pa nihče ne očita militarizacije.
Politizacija tega vprašanja v Sloveniji je po ministrovih besedah verjetno posledica strahu pred JLA, ki je bila okupator, tako da od takrat še vedno obstaja neko nezaupanje. A zdaj je to naša lastna vojska, izpostavlja Tonin, ki ne razume, od kod izvirajo ti strahovi, saj da v preteklosti ni bilo kršitev pri uporabi omenjenega člena.
Obrambni ministri so danes razpravljali tudi o novi operaciji v Sredozemlju za nadzor embarga na izvoz orožja v Libijo, imenovani Irini. Nekatere članice so najavile svoje prispevke, a končne slike o tem, katere članice in s čim bodo sodelovale, še ni, je povedal visoki zunanjepolitični predstavni unije Josep Borrell.
Slovenija bo v Irini sodelovala z dvema častnikoma, kot pred tem v njeni predhodnici Sophii, minister pa v prihodnosti ne izključuje možnosti, da bi se pridružila tudi ladja Triglav, ki je sedaj sicer na remontu, tako da niso izpolnjeni tehnični pogoji za njeno sodelovanje.
Borrell je po zasedanju izpostavil, da so članice delile izjemne primere, kako njihove oborožene sile pomagajo v pandemiji, ter napovedal vzpostavitev posebne vojaške delovne skupine, ki naj bi zagotovila izmenjavo najboljših praks in izboljšala usklajevanje.