Člani Komisije za sladkorno peso so na svoji seji prejšnji teden obravnavali problematiko fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za sladkorno peso. Pridelovalci sladkorne pese že nekaj časa opozarjajo, da ne smejo uporabljati določenih FFS za pridelavo pese. Ves čas opozarjajo, da jim za pridelavo manjkajo ustrezni herbicidi za uničevanje plevelov, ki naj bi v drugih državah bili dovoljeni pri nas pa ne. Opozorili so, da bodo zaradi širitve propovedi določenih aktivnih snovi problemi vse večji. Predstavnik Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je obrazložil stanje na področju registracij FFS in možnosti za registracije ustreznih herbicidov, jih je poudaril, da Slovenija ne bo na novo registrirala določenega FFS, saj tudi EU napoveduje črtanje dveh herbicidov in njunih aktivnih snovi s seznama dovoljenih snovi. V teh dveh primerih, bo v primeru zamude pri izdaji odločbe v EU možno le podaljšati dovoljenje za njuno uporabo za eno leto. Predstavnik UVHVVR je pridelovalcem predlagal iskanje drugih sredstev in alternativnih rešitev za varstvo pred pleveli. Četudi so zahteve pridelovalcev na nek način razumljive, saj jim je v interesu, da pridelajo peso z čim nižjimi stroški in to je bila ključna filozofija pridelave sladkorne pese pred ukinitvijo pridelave pese v Sloveniji.
V tem času je v tehnologiji pridelave pese in njeni zaščiti prišlo do velikih sprememb. Pridelovalci peso to opevajo kot kraljico poljščin, pri tem pa odrivajo na stran dejstvo, da je to bila ena od »kemično« najbolj intenzivnih poljščin. Trendi v pridelavi sladkorne pese v zahodni Evropi se spreminjajo. Tovarne in tudi pridelovalci težijo k čimbolj »čisti pridelavi«. Koncern Nordzucker teži k pridelavi in proizvodnji, čim bolj čistega sladkor. Sladkorja iz ekološko pridelane pese je več kot desetina. Da je mehanska zaščita pred pleveli vse pomembnejša kaže širitev medvrstne razdalje v posevku (prej 40 cm, zdaj 50 cm). Res pa je, da tehnologije mehanskega uničevanja plevelov niso prilagojene malim pridelovalcem, zato bo pridelava kakovostne pese in »kemično neobremenjene pese« pri malih pridelovalcih spet delovni intenzivna panoga, ki bo peso ščitila pred pleveli z motiko.
V tem času je v tehnologiji pridelave pese in njeni zaščiti prišlo do velikih sprememb. Pridelovalci peso to opevajo kot kraljico poljščin, pri tem pa odrivajo na stran dejstvo, da je to bila ena od »kemično« najbolj intenzivnih poljščin. Trendi v pridelavi sladkorne pese v zahodni Evropi se spreminjajo. Tovarne in tudi pridelovalci težijo k čimbolj »čisti pridelavi«. Koncern Nordzucker teži k pridelavi in proizvodnji, čim bolj čistega sladkor. Sladkorja iz ekološko pridelane pese je več kot desetina. Da je mehanska zaščita pred pleveli vse pomembnejša kaže širitev medvrstne razdalje v posevku (prej 40 cm, zdaj 50 cm). Res pa je, da tehnologije mehanskega uničevanja plevelov niso prilagojene malim pridelovalcem, zato bo pridelava kakovostne pese in »kemično neobremenjene pese« pri malih pridelovalcih spet delovni intenzivna panoga, ki bo peso ščitila pred pleveli z motiko.