Stranke med drugim pozivajo k udejanjanju vizije nič, ki predvideva nič mrtvih in nič huje poškodovanih v prometnih nesrečah do leta 2050, do leta 2030 pa 50-odstotno zmanjšanje mrtvih in huje poškodovanih, so sporočili iz zavoda.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Jubilej Tončke Matuš zaznamovali s sveto mašo
Člani župnijske Karitas Markovci in Gornji Petrovci so pred dnevi z lepo gesto osrečili eno od svojih članic.
Prav tako predlagajo uvedbo merljivih ukrepov in kazalnikov uspešnosti državnih organov ter prevzem odgovornosti za (ne)doseganje ciljev posameznih ministrstev, državnih organov in organizacij. Med njihovimi predlogi so tudi učinkoviti ukrepi za odpravo najpogostejših vzrokov prometnih nesreč in dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog z 13.560 na 130.000 evrov.
Zavod predlaga še zmanjšanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0 promilov za vse voznike, zmanjševanje odzivnega časa intervencijskih služb ter stimuliranje in nagrajevanje lokalnih skupnosti, ki aktivno znižujejo najhujše posledice prometnih nesreč in udejanjajo cilje vizije nič, z letnim izborom treh najboljših občin in denarno nagrado.
Po oceni Evropske komisije o varnosti cest v državah EU je Slovenija od leta 2019 po varnosti nazadovala iz tretjega v četrti razred. Zavod opozarja, da brez merljivih ukrepov ni odgovornosti, brez odgovornosti pa ni pravno formalnih posledic za nedoseganje ciljev. Na področju varnosti otrok na cestah Slovenija sicer sodi v sklop varnejših držav, kot družba pa vseeno sodimo v krog manj varnih držav, so še zapisali v pozivu političnim strankam.