Stranke med drugim pozivajo k udejanjanju vizije nič, ki predvideva nič mrtvih in nič huje poškodovanih v prometnih nesrečah do leta 2050, do leta 2030 pa 50-odstotno zmanjšanje mrtvih in huje poškodovanih, so sporočili iz zavoda.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Prav tako predlagajo uvedbo merljivih ukrepov in kazalnikov uspešnosti državnih organov ter prevzem odgovornosti za (ne)doseganje ciljev posameznih ministrstev, državnih organov in organizacij. Med njihovimi predlogi so tudi učinkoviti ukrepi za odpravo najpogostejših vzrokov prometnih nesreč in dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog z 13.560 na 130.000 evrov.
Zavod predlaga še zmanjšanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0 promilov za vse voznike, zmanjševanje odzivnega časa intervencijskih služb ter stimuliranje in nagrajevanje lokalnih skupnosti, ki aktivno znižujejo najhujše posledice prometnih nesreč in udejanjajo cilje vizije nič, z letnim izborom treh najboljših občin in denarno nagrado.
Po oceni Evropske komisije o varnosti cest v državah EU je Slovenija od leta 2019 po varnosti nazadovala iz tretjega v četrti razred. Zavod opozarja, da brez merljivih ukrepov ni odgovornosti, brez odgovornosti pa ni pravno formalnih posledic za nedoseganje ciljev. Na področju varnosti otrok na cestah Slovenija sicer sodi v sklop varnejših držav, kot družba pa vseeno sodimo v krog manj varnih držav, so še zapisali v pozivu političnim strankam.