Lina Fefer iz Murske Sobote, ki je letos maturirala na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, in Aleks Grof, ki bo od septembra dijak 3. letnika gimnazije na Dvojezični srednji šoli Lendava, sta bila del slovenske debatne ekipe, ki se je med 16. in 26. julijem v Beogradu udeležila doslej največjega svetovnega srednješolskega debatnega prvenstva. Na najprestižnejšem mednarodnem srednješolskem debatnem dogodku na svetu, ki je vsako leto organiziran v drugi državi, je sodelovalo okrog 600 udeležencev iz 68 držav.
Vsako državo je lahko zastopala le ena petčlanska ekipa, poleg tega so bili na prvenstvu še mentorji, ki so pripravljali debaterje, in sodniki, ki so vrednotili kakovost debat in odločali o zmagovalcu. Poleg Feferjeve in Grofa so slovensko ekipo sestavljale še Ajda Glavač z Gimnazije in srednje ekonomske šole Trbovlje, Lana Avramović z Gimnazije Bežigrad in Lara Livaković Kočevar z Gimnazije Kranj. Vsi so bili v ekipo izbrani na posebnem selekcijskem turnirju, ki je bil oktobra lani. »Dobili smo dve debatni temi, za kateri smo morali pripraviti argumente za in proti, nato pa o temi debatirati. Na koncu so sodniki izbrali pet predstavnikov,« je povzel Grof, ki se je v debatni klub na lendavski srednji šoli vpisal v 1. letniku.
Kot sta povedala mlada debaterja, so na dvodnevnem selekcijskem turnirju prvič izbrali tudi petčlansko razvojno ekipo, ki se je predhodno udeležila evropskega debatnega prvenstva. Na svetovnem tokrat ni sodelovala, se bodo pa njeni člani najverjetneje že prihodnje leto udeležili največjega srednješolskega debatnega dogodka, ki bo v Panami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Mlada debaterka Lina Fefer) Lažje ji je debatirati v tujem jeziku
Lina Fefer iz Murske Sobote je dijakinja 3. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), smer umetniška gimnazija. Od začetka osnovne šole je govorila, da bo nekoč zaposlena v gledališču.
Malo zmanjkalo za izločilne boje
Slovenska ekipa se je na prvenstvo pripravljala več mesecev, intenzivneje v zadnjih dveh. Vse sodelujoče debatne ekipe so v Beogradu v angleškem jeziku debatirale v osmih debatnih krogih, za štiri debatne trditve so izvedeli dva meseca pred začetkom prvenstva, za preostale štiri pa uro pred debato. »Tem trditvam se pravi impromptu, nanje smo se morali pripravljati sami, brez pomoči mentorjev, odvzeti so nam bili tudi mobilni telefoni, kakršni koli zapiski in podobno,« pojasni Feferjeva, ki se je z debato prav tako prvič srečala v 1. letniku srednje šole.
Vsaka debata traja približno eno uro, v njej pa lahko iz posamezne petčlanske ekipe sodelujejo le trije. Sodelujoči ekipi sta razdeljeni na propozicijsko in opozicijsko stran, torej argumentirata za in proti, vsak član ekipe pa ima v uvodu na voljo približno osem minut govora, nato sledi na vsaki strani še po en krajši, štiriminutni odgovor.
Dijaki iz Slovenije, ki so se na prvenstvu srečali z ekipami iz Malezije, Srbije, Mongolije, Madžarske, Peruja, Bermudov, Južne Koreje in Gane, so nekaj debat izgubili z minimalno razliko, zmagali so tri, za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja oziroma med 32 najboljših reprezentanc pa jim je le malo zmanjkalo. Kot je povedala Feferjeva, se je organizatorjem pripetila računalniška napaka pri sestavi ekip, tako so nekatere že v začetku dobile pretežke pare glede na predhodne uvrstitve na lestvici. V nadaljevanje tekmovanja se je tako namesto 24 uvrstilo 32 ekip, torej razširjena sestava, kar pomeni, da bi za napredovanje v izločilne boje potrebovali štiri zmage. »Pred zadnjim dnevom tekmovanja smo imeli dve zmagi, potrebovali smo še dve, takrat smo imeli tudi dve debati. Pri eni od debat smo imeli azijskega sodnika, ki si žal ni delal nobenih zapiskov in tako preslišal tudi bistvo naših govorov, zato nam ni namenil dobre ocene. Ker debate ocenjujejo trije sodniki, bi vsaj dva morala glasovati za nas, žal pa se to ni zgodilo,« nekoliko razočarano pove maturantka. V finalu turnirja sta se pomerili ekipi iz Bolgarije in Škotske, zmagala je zadnja.
Kljub vsemu sta mlada debaterja s prikazanim na prvenstvu zadovoljna, k temu pa so zagotovo pripomogle dobre priprave, ki jih je vodila Reja Debevc. V mentorskem timu sta bili poleg nje še Jerneja Logaj in Lucija Ivanuša, ki sta na prvenstvu sodelovali tudi kot sodnici. »Konec maja, ko smo izvedli za vnaprej pripravljene trditve, smo se glede na naše interese razdelili v skupine po tri in se tudi odločili, kdo bo debatiral o kateri temi. Povezane so bile z Jugoslavijo in njenim tribunalom, z vlogo Francije v zahodni Afriki, ena tema se je navezovala na prekomerni turizem, ena pa na ločitev Cerkve od države. Ekipe smo te teme dobro raziskale, si o njih čim več prebrale, nato pa smo debatirali,« opiše mlada debaterka.
Ugotovila, kaj želi početi v življenju
Takoj po oktobrskih selekcijah so si člani ekipe skupaj z mentorskim timom pripravili urnik, kako se bodo lotili priprav. Tako so vsak torek dve do tri ure vadili prek spleta, vsak mesec so hodili tudi na različne turnirje ali pa so se vsake toliko časa za nekaj dni srečali v Ljubljani, kjer so se pripravljali na prvenstvo, med drugim tudi z naključnimi debatami z ekipami iz tujine. Priprave so bile, kot sta povedala debaterja, res kakovostne, pripomogle pa so tudi k temu, da so člani ekipe stkali pristne prijateljske vezi. »Debatiranje, pa mislim, da lahko govorim kar v imenu vseh debaterjev, nam veliko da. Poleg tega da se res ogromno naučimo, izvemo nove stvari, redno spremljamo novice in dnevno dogajanje, je zame pomemben tudi ta socialni del. Kot ekipa smo res preživeli ogromno časa skupaj, šli skupaj skozi stresne situacije, se medsebojno povezali, ne nazadnje spoznali tudi debaterje iz drugih držav, ki so postali naši prijatelji, saj nas zanimajo iste stvari. Sama lahko dodam še, da sem ravno zaradi debatiranja ugotovila, kaj v življenju me najbolj zanima in kaj želim v prihodnje početi,« pove Feferjeva.
Temu je prikimal tudi Grof in dodal, da je v zadnjem obdobju ravno zaradi debat začel tudi na splošno v življenju razmišljati drugače, bolj analitično in bolj argumentirano, ter iskati vzroke in razlage, zakaj se določene stvari dogajajo. Mlada debaterja, ki sta zaradi priprav na prvenstvo morala premišljeno usklajevati šolske obveznosti, sta imela tudi status tekmovalca, ki pa ga, razen morda v primeru prestavljanja ocenjevanja, v šoli nista izkoriščala. »Z vsemi profesorji se je dalo vse dogovoriti, pa tudi veseli so bili za naju, saj je to ne nazadnje tudi za šolo dodana vrednost,« še pravi Feferjeva.
Čeprav torej debatiranje pomeni, da večino prostega časa tekmovalci namenijo pripravam in turnirjem, se tudi v prihodnje temu ne nameravata odreči. »V čast si štejem, da sem bil že na evropskem in svetovnem srednješolskem prvenstvu, bil sem tudi najboljši govorec na turnirju v Kranjski Gori, pa drugi najboljši novinec na evropskem prvenstvu, vendar mi je bolj pomembno to, da v debatiranju uživam in mi je v osebno zadovoljstvo, zato bom to počel še naprej,« je še rekel Grof. Tudi Feferjeva, ki je bila po letošnjem evropskem prvenstvu v Pragi četrta najboljša debaterka v Evropi, si brez debat življenja ne predstavlja. Ker je na srednješolski ravni z debatiranjem opravila, bo nadaljevala v Amsterdamu, kamor se odpravlja na študij politične znanosti, kot mentorica pa želi pomagati mlajšim debaterjem ter delovati tudi kot sodnica na debatnih turnirjih.