Barbara Zakocs z Gornjega Senika se je še kot dijakinja monoštrske gimnazije udeležila intenzivnega jezikovnega tečaja slovenščine v Ljubljani in tam spoznala Mihaelo Knez, vodjo programa slovenščina za otroke in mladostnike pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Knezova je močno vplivala na to, da se je Zakocseva začela zanimati za učenje slovenščine in da se je odločila tudi za študij slovenščine in madžarščine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Letos je kot študentka slovenistike prejela Miklošičevo priznanje za magistrsko delo, ki ga vsako leto ob dnevu fakultete podelijo najboljšim magistrskim nalogam na posameznih študijskih smereh. »Zelo sem vesela, saj sem vložila veliko truda v to delo. Hvaležna sem tudi mentorici Mihaeli Koletnik, ki mi je s svojim znanjem pomagala pri nastajanju naloge,« je povedala magistrica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Raziskala kmetijsko izrazje
V magistrskem delu Besedje iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru, ki ga je začela pisati lani septembra, je predstavila geografski in zgodovinski oris Porabja, v osrednjem delu pa je s pomočjo treh tematskih slovarjev predstavila gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, ki ga je zbrala z metodo terenske ankete po Vprašalnicah za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. »Vse pogovore z informatorji sem posnela in fonetično zapisala. Gradivo sem nato slovarsko uredila in primerjala utemeljitve narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, torej v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Franceka Mukiča ter Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač.«
Za potrebe naloge je zbrala 409 različnih besed kot nosilcev pomena in ugotovila, da več kot štirideset odstotkov besed ni zajetih v Mukičevem slovarju, ki je do sedaj najobsežnejša zbirka porabskega besedja. »Tema je res posebna, zanjo pa sem se odločila, ker sem govorka gornjeseniškega govora. Sprva sem se želela ukvarjati z dialektologijo, nato pa sem se odločila raziskati kmetijsko izrazje v našem govoru, saj to zaradi spreminjajočega se načina življenja že izginja. Želela sem zapisati te dragocene informacije, dokler je še možno.«
Vztrajala zaradi spodbude domačih
Barbara Zakocs se je šele pred študijem bolj posvetila učenju slovenskega jezika. Po opravljenem celoletnem tečaju slovenščine na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik v Ljubljani je opravila še jezikovni izpit iz slovenščine na srednji ravni. »Bila sem pred odločitvijo, kaj študirati. Odločila sem se za slovenščino in madžarščino, saj sem menila, da bom kot študentka dveh predmetov imela kasneje več možnosti za zaposlitev. Tudi sestra je takrat začela študirati na istih študijskih smereh, kar mi je bilo v veliko pomoč.« Slovenščina jo spremlja vse življenje, saj je njen oče Prekmurec, mama pa porabska Slovenka, zato so se doma poleg madžarsko vseskozi pogovarjali tudi v slovenščini. »Hvaležna sem staršem, da so mi izročili to dediščino in me naučili maternega jezika.«
Čeprav je bil, je priznala sogovornica, dodiplomski študij zelo zahteven in ga je zaradi številnih obveznosti večkrat želela opustiti, je vztrajala zaradi spodbude, ki so ji jo dajali domači. Vztrajnost se je obrestovala, saj je z zagovorom magistrske naloge s področja slovenistike dokončala eno poglavje v svojem življenju. Zdaj piše zaključno delo iz madžarskega jezika s književnostjo. »To je sedaj moj prvotni cilj. V delu se ukvarjam s sociolingvističnimi vprašanji. Raziskujem namreč vidno dvojezičnost na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju. Kasneje bi še rada raziskovala ta področja in obenem nadgrajevala svoje znanje,« je še dejala porabska Slovenka. Prav tako namerava v prihodnje opravljati podobne raziskave o Porabju, saj želi vsaj tako ohraniti porabski jezik.