Dvajset dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci je med 26. februarjem in 26. marcem opravljalo enomesečno prakso v Bragi na Portugalskem. Šlo je za projekt Nove poti v izobraževanju, ki se je izvajal v okviru programa Erasmus+, v katerem SŠGT Radenci uspešno sodeluje že vrsto let. Mobilnosti so se udeležili dijaki iz vseh treh izobraževalnih programov, ki jih izvajajo na šoli – gastronomske in hotelske storitve, gastronomija, gastronomija in turizem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Dijaki so se s spremljevalci na pot odpravili z letališča v Trevižu, poleteli so do Porta, kjer so jih pričakali predstavniki partnerske ustanove Bragamob. Nastanjeni so bili v hotelu Villa Garden v Bragi. Razporedili so jih k dvanajstim različnim delodajalcem, v glavnem po parih, delali pa so v različnih restavracijah srednjega in visokega cenovnega razreda v kuhinji in strežbi, dve dijakinji pa sta delali kot animatorki. Vsak večer so se po delovnem dnevu zbrali in s spremljevalci – z njimi so bili izmenično učitelj praktičnega pouka strežbe Peter Pertoci in koordinatorica projekta ter učiteljica angleščine Darja Zlatnik, nato pa ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt in svetovalna delavka Karmen Stolnik – delili svoje izkušnje, nova znanja, vsak dan pa so morali pisati tudi dnevnik.
»Gre za zelo pomembno izkušnjo, saj se mi zdi, da smo Slovenci premalo samozavestni, mislimo, da je zunaj vse dosti lepše in boljše. A naši dijaki so zelo strokovno usposobljeni, slovenske šole so zelo dobre in tudi predstavniki Bragamoba so povedali, da imajo od vseh udeležencev izmenjav najraje Slovence. Smo dobri in prilagodljivi, dobri pa smo lahko samo, če imamo dobra strokovna znanja, torej osnovo. Na naših šolah se trudimo za ta cilj,« je dejala ravnateljica. »Z našimi dijaki so bili delodajalci izredno zadovoljni, ker so prišli s strokovnim znanjem, navdušeni pa so bili tudi nad njihovim znanjem angleščine, točnostjo in doslednostjo, kar se tiče opravljanja delovne prakse. Če primerjamo znanje naših dijakov z znanjem dijakov iz drugih držav – tam so bili tudi dijaki iz Turčije, Litve, Poljske, Bolgarije, Hrvaške –, moramo biti ponosni. To so priznali tudi delodajalci, ki so nekaterim našim dijakom celo ponudili zaposlitev,« je dodal Peter Pertoci.
Od muzeja do prestižnih restavracij
Kot so povedali dijaki, so se iz Portugalske vrnili s številnimi novimi znanji in izkušnjami. Anja Šebjan in Lara Granfola sta delali kot animatorki, najprej v muzeju v nekdanji rezidenci plemiške družine Biscainhos iz 19. stoletja. Njuna naloga je bila, da se o muzeju čim več naučita in podatke predstavita angleško govorečim obiskovalcem. Ker so muzej zaradi del zaprli, so ju premestili v pustolovski park Picoto, kjer sta urejali poti, čistili opremo, se učili, kako pripraviti plezalce za plezanje, in prijavljali obiskovalce na razne aktivnosti. Marko Lovrenčec in Nina Horvat sta delala v restavraciji hotela, kjer so dijaki in spremljevalci spali. Delala sta v dveh izmenah. Kot je povedal Marko, mu sicer enoizmensko delo bolj ustreza, a mu je bila izkušnja zelo všeč. »Portugalci so zanimiv narod, ker jemljejo vse zlahka. V Sloveniji je recimo tako, da moraš neko delo dokončati, preden greš na malico, pri njih je obratno. So tudi zelo odprt narod, z lokalnimi plesalci sem se lahko dogovoril, da opravim trening breakdancea, ki ga sicer treniram.« Kljub ponudbi za zaposlitev raje ostaja doma, kjer bo nadaljeval tradicijo domače gostilne. »V tej restavraciji sva se čez čas počutila kot doma, dobila vsa veliko novih izkušenj, ki jih doma ne bi mogla dobiti,« je dodala Nina.
Vito Ivanuša Nagy in Enej Kaučič sta delala eden v strežbi, drugi v kuhinji. Vito je delal kot barman, pri čemer se je naučil priprave nekaj portugalskih pijač, med njimi je panache – pivo s spritom, sangria in carioca de limao pequeno – limonina lupina, prelita z vročo vodo. Angelo Rudolf in Larisa Ros sta delala v turistični restavraciji v središču mesta, kjer so pripravljali tradicionalne jedi. »Portugalska kulinarika je podobna naši, uporabljajo pa druge začimbe, namesto popra smo uporabljali recimo čili piri piri, namesto jušne osnove pa vino,« je povedal Angelo, Larisa pa je dodala, da so se na delovnem mestu dobro razumeli. Erik Cizerl in Matevž Gutman sta delala v restavraciji nekoliko zunaj središča mesta. »Pripravljali smo veliko jedi, ki sem jih prvič videl, veliko smo pripravljali morske hrane, zato mi je bilo delo kar velik izziv,« je dejal Erik. Za dijake so bile v prostem času organizirane strokovne ekskurzije. Tako so si ogledali Brago, vključno z goro Bom Jesus in svetiščem Sameiro, Porto, Viano de Castelo, Guimaraes, Lizbono in versko središče Fatimo.
»Mobilnost je za mladega človeka zelo pomembna. Projekti nam omogočajo edinstveno priložnost za pot v svet, spoznavanje sebe in vrstnikov, povečanje zaposljivosti, sodelovanje, medsebojno poslušanje in prilagajanje,« je dejala koordinatorica projekta Darja Zlatnik. Dijaki po tovrstnih izmenjavah dobijo tudi certifikate, ki jim pomagajo pri nadaljnjem usposabljanju oziroma zaposlitvi. Projekte na SŠGT Radenci izvajajo že od leta 2004, za dobro opravljeno delo pa jih je nacionalna agencija CMEPIUS nagradila z zlatim jabolkom kakovosti 2014. V preteklosti so se že udeležili mobilnosti v Avstriji, Španiji, Estoniji, Veliki Britaniji, Franciji, Slovaški, na Finskem, Malti …
Med vidnejšimi projekti šole je tudi Čutim vodo. Gre za novo učno pot, ki je nastala v okviru 19. mednarodnega tekmovanja turističnih tržnic Več znanja za več turizma na temo Voda in zdravilni turizem, ki je potekal pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Zanj so dijaki SŠGT Radenci prejeli zlato priznanje. Prav tako je zlato priznanje na ekokvizu prejel dijak Kevin Sever, ki je prvi dijak SŠGT Radenci z doseženimi vsemi možnimi točkami na tem tekmovanju. Na šoli sodelujejo še v projektu SKUM – Idemo v park. Namen tega projekta je vzpostaviti program vodenja skozi osrednji krajevni park v Radencih.