Mladi, ki bodo v prihodnosti kot prevzemniki kmetij ali v drugih vlogah delali v kmetijstvu, lahko številne ideje dobijo že v času šolanja, tudi s koriščenjem možnosti mednarodnih izmenjav. Začne se že v srednji šoli. Ravnateljica Biotehniškega centra Naklo Andreja Ahčin pojasnjuje, da na šoli intenzivno iščejo partnerske institucije, na katerih lahko mladi dobijo dodatna specifična znanja. V začetku so sodelovali predvsem s šolami v državah zahodne Evrope, danes pa sodelujejo tudi s šolami z območja nekdanje Jugoslavije. »Pomembno je, da mladi dobijo dodatno širino, kar jim skušamo omogočiti s temi izmenjavami.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Pogodba o gradnji novega doma starejših v Dobrovniku podpisana
Odprtje bo predvidoma čez dve leti.
Marjeta Stevanović z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da pri možnostih izmenjav, ki jih koristijo študenti njihove fakultete, prednjači Erasmus plus, ki je vodilni program za izmenjavo visokošolskih študentov v Evropi. Za izmenjavo se vsako leto odloča več študentov, leta 2010 pa se je prvič zgodilo, da so sami gostili več tujih študentov, kot so jih sami poslali v tujino. Enako je v zadnjih dveh letih, ko so začeli ponujati nabor predmetov v angleškem jeziku. Študenti so lahko udeleženi v izmenjavah, ki trajajo od treh mesecev do enega leta, pri tem dobijo tudi Erasmus štipendijo. Največ se jih tako odločilo, da bo del študijskih obveznosti opravilo na univerzah v Avstriji, na Češkem in v Nemčiji, gostili pa so največ tujih študentov iz Češke, Hrvaške in Španije. »Spodbujamo študente, da gredo v tujino, saj je to možnost, ki jo lahko izkoristijo samo v času študija.« Pri tem, kot pove, se študenti velikokrat vrnejo domov s spoznanjem, da so pri nas nekatere stvari boljše urejene, a referenca, da so se izobraževali v tujini, pri delodajalcih veliko pomeni.
Dragocene izkušnje iz Avstrije
Določene možnosti v tem pogledu obstajajo tudi za mlade kmete po opravljenem šolanju do 40 leta starosti. Kot pojasnjuje Igor Ahačevčič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno sicer še ni dolgotrajnejše možnosti izmenjave, se pa po njegovih besedah razvija tudi to področje. »Na ministrstvu se zavedamo, da je znanje pomembno, zato pri vseh dejavnostih uvajamo obveznost izobraževanja, kot je recimo 25-urno izobraževanje, ki ga morajo opraviti tisti, ki pridobijo status mladega prevzemnika. Razmišljamo, da bi tudi kmetom omogočili daljše izmenjave.« Sedaj so namreč kmetom na voljo zgolj kratkotrajne izmenjave znanj v obliki predavanj in ekskurzij.
Mladi kmet Davorin Selinšek iz Starš, kjer imajo govedorejsko-poljedelsko kmetijo, je bil tudi sam kot študent v Avstriji, kjer je opravil prakso. Za to se je odločili predvsem v želji po pridobitvi novih znanj. Tako je izkušnje pridobival na srednje veliki hribovski kmetiji v bližini Gleisdorfa, kjer so ga navdušili predvsem mlečni izdelki, ki so jih tam proizvajali. Sam je storil nekaj podobnega od vrnitvi domov in pri tem dobil odlične odzive uporabnikov. Kasneje se odločil še za en »obisk« v Avstriji, kjer je spoznal še več primerov dobrih praks, ki jih skuša implementirati tudi doma. »Če ne bi šel v Avstrijo, bi se verjetno naša kmetija razvijala v drugo smer.«
Ahčinova poudarja, da je v tujini med kmeti več mreženja: »Povezujejo se in si s tem znižujejo stroške. Tako je lahko bolj učinkovita tudi njihova prodajna mreža.« Temu pritrjuje tudi Selinšek, ki pravi, da se tudi med avstrijskimi kmeti, ki sicer Slovenijo spoštujejo, večkrat sliši očitek, da v slovenskem kmetijstvu prevečkrat zadeve zakomplicirajo, kmetje pa po njihovem mnenju postavljajo predrage kmetijske objekte. »V Avstriji so primeri, ko se poveže pet kmetij in skupaj kupijo dober traktor, tako nimajo toliko stroškov. Slovenski kmetje smo individualisti, pri tem je vprašanje, če se nam bodo sploh kdaj povrnili stroški, ki smo jih imeli z nakupom drage kmetijske mehanizacije.«
Povpraševanje po socialnem varstvu na kmetijah
Andreja Krt Stopar s Kmetijsko-gozdarske zbornice pojasnjuje, da se mladi na kmetijah v prvi vrsti odločajo za prevzeme kmetij oziroma za osnovno kmetijsko dejavnost, mnoge kmetije pa že imajo razvite dopolnilne dejavnosti, ki jih mladi prav tako prevzemajo. »Malo bolj spretni in vedoželjni v raziskovanju se odločajo tudi za nove oblike dopolnilnih dejavnosti.« Pri tem, kot pove, so skušali ob vsakokratni spremembi uredbe, ki ureja področje dopolnilnih dejavnosti, vključiti tiste poslovne priložnosti, za katere je bilo med kmeti največ povpraševanja. Najobsežnejše tovrstno področje, ki so ga letos vključili, je socialno varstvo na kmetijah, ki v prvi fazi omogoča dve vrsti dejavnosti. To sta celodnevno in dnevno bivanje starejših in odraslih oseb. Tako je celodnevno bivanje dopustno za največ šest oseb naenkrat na posamezni kmetiji, dnevno bivanje pa za dvanajst oseb. »Tistim, ki so še na začetku, svetujemo, da se morda najprej preizkusijo skozi osebno dopolnilno delo, ki je najenostavnejša oblika. Vsekakor pa je naše svetovanje usmerjeno v razvoj dopolnilnih dejavnosti.« V praksi opažajo, da se mladi na kmetijah največkrat odločajo za tiste dopolnilne dejavnosti, za katere imajo v javni službi kmetijskega svetovanja organizirano specialistično dejavnost. Najpogosteje so to področja turizma na kmetiji, predelava mleka in mesa ter strojne storitve. Krt Stoparjeva poudarja, da morajo mladi imeti predvsem več pozitivne naravnanosti, oziroma poguma, da se tega lotijo, a se zadeve po njenih besedah izboljšujejo. »Današnji mladi so bolj samozavestni in drzni. Tako imamo že nekaj lepih primerov dobre prakse.«
