vestnik

Slovenski mladostniki po uporabi konoplje nad povprečjem vrstnikov iz drugih držav

STA, 30. 10. 2022
Profimedia
Industrijska konoplja in izdelki.
Aktualno

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji. Slovenski mladostniki pa se po njeni uporabi uvrščajo nad povprečje vrstnikov iz drugih držav, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem opozarjajo, da na številne posledice, povezane z uporabo konoplje, opozarja vse več različnih raziskav.

Tako so na NIJZ zapisali ob izidu nove publikacije Konoplja in mladostniki, v kateri so zajeti podatki o razširjenosti uporabe, opisane so posledice uporabe in dejavniki tveganja ter predstavljeni učinkoviti preventivni pristopi. Publikacijo je pripravila Andreja Drev.

Kot so navedli na NIJZ, je po podatkih zadnje Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah razširjenost konoplje med odraslimi prebivalci Slovenije med letoma 2012 in 2018 narasla. Med mladostniki v starosti 15 let sicer ostaja stabilna, med tistimi v starosti 17 let pa beležimo zelo visoko razširjenost.

Dva od ključnih razlogov za razširjenost konoplje v razvitem zahodnem svetu sta po oceni strokovnjakov njena dostopnost ter nizko zaznana tveganja v povezavi z njeno uporabo. V zadnji Nacionalni raziskavi o tobaku, alkoholu in drugih drogah je med odraslimi prebivalci večina menila, da bi do konoplje lahko dostopali.



Da bi do nje v naslednjih 24 urah prišli lahko ali zelo lahko, je v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2018 menila tudi polovica slovenskih petnajstletnikov in skoraj dve tretjini sedemnajstletnikov.

Eden od petih mladostnikov v starosti 15 let je v raziskavi odgovoril, da je vsaj enkrat v življenju poskusil konopljo, v zadnjih 12 mesecih jo je uporabil eden od šestih, v zadnjih 30 dneh pa eden od osmih mladostnikov v tej starostni skupini. Slovenski mladostniki so tudi v precej manjšem odstotku kot njihovi vrstniki iz drugih držav menili, da je redna uporaba konoplje tvegana.


V publikaciji ocenjujejo, da je precejšnja dostopnost do konoplje prav gotovo povezana tudi z razmahom gojenja konoplje v posebej prirejenih prostorih, saj je, kot kažejo podatki policije, "Slovenija samooskrbna država s konopljo, ki se goji v posebej prirejenih prostorih". Večina te konoplje ostaja v državi, dostopna je tako v urbanem kot ruralnem okolju.

Slovenija je v zakonodaji že uredila uporabo konoplje v medicinske namene. Med prebivalci pa po navedbah NIJZ počasi narašča odstotek tistih, ki so naklonjeni popolni legalizaciji konoplje, pojavljajo se tudi različne politične pobude za legalizacijo rekreativne uporabe te prepovedane droge.

Kot so zapisali, pa ob tem vse več različnih raziskav opozarja na številne posledice, povezane z uporabo konoplje, še posebej če se uporaba začne v mladostništvu. "Uporaba konoplje lahko med drugimi vpliva na razvoj možganov, na slabši akademski uspeh, na pojav različnih težav v duševnem zdravju, na prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom konoplje, na razvoj zasvojenosti itd.," opozarjajo na NIJZ.



Eno do možnosti, kako ukrepati, pa vidijo v okrepitvi izvajanja dokazano učinkovitih preventivnih aktivnosti v različnih okoljih in med različnimi ciljnimi skupinami.

mladi droge publikacije nijz
Kaj zdaj berejo drugi