Konec septembra smo praznovali svetovni dan turizma, ki je potekal v luči ponovnega razmisleka o turizmu. Gre za pomembno gospodarsko panogo, ki z vsemi povezanimi dejavnostmi in multiplikativnimi učinki ustvari okrog 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda in zaposluje 6,5 odstotka celotne delovne sile v državi. Slovenski turizem je, kot ugotavljajo snovalci strategije slovenskega turizma 2022–2028, na pomembnem razpotju med okrevanjem po posledicah epidemije in pojavom novih groženj ter tveganj zaradi vojne v Ukrajini. Ti namreč na eni strani spreminjajo tržne pogoje in še zaostrujejo razmere, na drugi strani pa izpostavljajo strukturna neravnovesja na ponudbeni strani slovenskega turizma, ki so bila prisotna že pred kriznim obdobjem.
Številke spodbudne, toda zima negotova
Čas covida je bil po eni strani temno obdobje za turizem, saj se je dejavnost tako na državni kot na globalni ravni povsem ustavila, a po drugi strani je panoga zaradi obsežne vladne intervencije, z ukrepi za ohranjanje delovnih mest, financiranjem likvidnosti, fiksnih stroškov in predvsem s turističnimi boni, z neposrednim finančnim učinkom v znesku več kot milijardo evrov, preživela in izšla iz covidne krize kot zmagovalka. To potrjujejo tudi glavni turistični ponudniki v Pomurju, saj se je predvsem turistični bon izkazal za pravi hit v regiji, kjer je bila že pred covidom tehtnica bolj na strani domačega gosta. Po vrednosti unovčenih bonov je bilo Pomurje četrto v državi, ravno tako je bila Občina Moravske Toplice četrta med slovenskimi občinami. Če pogledamo aktualne podatke, lahko vidimo, da je Pomurje v prvih osmih mesecih letošnjega leta obiskalo več kot 216 tisoč turistov, ki so ustvarili več kot 661 tisoč prenočitev. Številke so nedvomno spodbudne, sploh če jih primerjamo z rekordnim, predkoronskim letom 2019, ko smo v celotnem letu v regiji ustvarili okoli 346 tisoč turističnih prihodov in dober milijon prenočitev. Tudi zadnji podatki statističnega urada za državno raven kažejo, da je bil minuli avgust izjemen – 1,1 milijona prihodov turistov in rekordnih več kot tri milijone prenočitev. Ob tem je bilo prenočitev domačih turistov za polovico manj, tujih pa za polovico več kot v avgustu 2019. To ni presenetljivo, saj se je iztekla veljavnost turističnih bonov, sprostitev domala vseh pandemičnih omejitev pa je pospešila mednarodno turistično povpraševanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob krožišču na Lendavski ulici nastaja še en objekt. Za kaj gre?
Pred dvema letoma je na območju krožišča v Lendavski ulici, kjer v prometnih konicah rado prihaja do zastojev, zrasla stavba družbe Novomat, tako imenovani Avto steklo center, sedaj pa na nasprotni strani ceste nastaja še en poslovni objekt.
V družbi Sava Turizem, največjem igralcu na turističnem področju pri nas, ki je ravno v postopku lastniške konsolidacije ob državnem prevzemu večinskega dela, potrjujejo, da so v času poletnih počitnic dosegali zasedenost, primerljivo z letom 2019 in prav tako z letom 2021. V avgustu je bil po njihovih podatkih delež domačih gostov 35-odstoten, delež tujih pa 65-odstoten. V strukturi gostov opažajo, da se delež tistih, ki prihajajo z oddaljenih trgov, po pandemiji počasi spet dviga, a je še daleč od ravni v letu 2019. Zato pa se je povečal delež gostov, ki obiskujejo Savine destinacije od Pomurja do Slovenske Istre z lastnim prevoznim sredstvom v polmeru 600 kilometrov iz Slovenije, prav tako se je povečal delež individualnih gostov. »Celotna turistična panoga pa je v skrbeh tako za preostanek leta 2022 kot za leto 2023, saj opažamo, da so odzivi trga za jesensko-zimsko obdobje še zadržani. Napovedi recesije, povišanja stroškov, situacija v Ukrajini in odprto stanje epidemiološke slike v hladnejših mesecih vplivajo na zadržanost pri rezervacijah gostov, kapacitete se za jesensko-zimsko obdobje precej počasneje polnijo v primerjavi s prejšnjimi leti,« pove Ana Praprotnik, direktorica marketinga in odnosov z javnostmi v Savi Turizmu. Kot dodaja, bo poslovanje turističnih družb v prihodnje odvisno od teh razvijajočih se okoliščin, med drugim tudi od pridobivanja kadra in birokratskih ovir, ki upočasnjujejo zaposlovanje tujcev.
V Termah Vivat so v prvih osmih mesecih letošnjega leta finančno že presegli rezultate predkoronskega leta 2019, tudi v prihodnje so trendi rezervacij zadovoljivi. Kot pravi vodja prodaje Tilen Grah, se pripravljajo na prihod recesije, ampak stavijo na dobre produkte, ki omogočajo kakovostno cenovno politiko, zato so prepričani, da bo poslovanje kljub temu uspešno. S kadrom trenutno težav nimajo, saj zaposlujejo večinoma domačo delovno silo, a Grah priznava, da je trend zaposlovanje delavcev iz tretjih držav, predvsem iz Azije, zato se tudi v Vivatu pripravljajo na prihod delovne sile s Filipinov. V destinaciji Moravske Toplice so zadovoljni z letošnjo poletno sezono, pove Sonja Bily, direktorica Turističnoinformativnega centra Moravske Toplice. »Delovanje zavoda kot tudi razvoj in ponudbo smo prilagodili novim izzivom in novi realnosti. V letošnjem letu se spreminja struktura gostov, saj se vračajo tuji gostje, česar smo zelo veseli,« poudari direktorica zavoda, ki deluje v turistično najbolj priljubljeni pomurski občini. Bilyjeva dodaja, da se je v času covida turizem prelevil v nove zgodbe, saj so gostje začeli odkrivati kolesarske in pohodniške poti, z boni pa spoznavati tudi širši spekter lepot, ki jih destinacija ponuja. Po besedah direktorice javnega zavoda so posebno pozornost namenjali ponudbi aktivnih počitnic z varnimi in trajnostno naravnanimi doživetji. Kot pa dodaja, je bistvo turizma v gostoljubnosti in osebnem stiku, ki je ključnega pomena. V TIC-u se zavedajo nepredvidljivosti situacije, zato bo po besedah Bilyjeve uspešnost prilagajanja novi normalnosti odvisna od premišljenega usmerjanja nadaljnjih spodbud, kakor tudi od inovativnosti, drznosti in učinkovitosti premikov v še bolj trajnostno in digitalno destinacijo.
Na drugi strani reke Mure direktorica Term Banovci Lea Hohman pravi, da je bilo poletje še boljše kot v letu 2019, a da so bile rezervacije bolj kratkoročne kot v predkoronskem času. Povpraševanje za jesenske mesece in krompirjeve počitnice je veliko, a negotovost prinaša zima. V trenutnem poslovanju jih je namreč najbolj prizadela energetska kriza, saj jim je potekla pogodba o zakupu električne energije in so morali skleniti novo, pri čemer je cena električne energije štirikrat višja, a tega seveda niso mogli prevaliti na gosta. »Če ne bi zakupili po tako visoki ceni in bi elektriko kupovali po trenutnih borznih cenah, bi lahko počasi Terme Banovci zaprli, ker enostavno ekonomika tega ne prenese,« dodaja Hofmanova in opozarja tudi na naraščajoče cene prehranskih izdelkov, ki jih ravno tako ne morejo vračunati v cene, saj se bojijo, da potrošniki tega ne bodo mogli prenesti. Tudi v Biotermah Mala Nedelja opažajo, da se je odstotek zasedenosti v avgustu približal zasedenosti iz leta 2019. V zadnjih treh letih se povprečna doba bivanja gostov pri njih ni spremenila, se je pa struktura gostov, dodajajo. Zadovoljni so tudi z rezervacijami v jesenskih mesecih, saj bo letošnji september po zasedenosti presegel predkoronskega leta 2019. Kakor v Banovcih jih tudi v Mali Nedelji najbolj skrbi vpliv energetske krize. »Gre za enormno, nerazumljivo povečanje cene električne energije, ki že in še v večji meri bo močno negativno vplivalo na poslovanje, kar se bo v veliki meri izražalo na likvidnostnem področju in na področju konkurenčnosti,« napovedujejo in upajo, da bo država ukrepala s kapico na ceno električne energije.
Kje so največje težave
Kadrovska problematika v turizmu in povezanih dejavnostih ni slovenska posebnost. Po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta in Evropske potovalne agencije je v panogi na ravni Evropske unije nezapolnjenih več kot 1,2 milijona delovnih mest. Zaradi podpovprečnih plač, te v panogi zaostajajo za 36 odstotkov za povprečno slovensko bruto plačo, zahtevnih delovnih razmer in sezonskega dela se turistična panoga srečuje z odlivom kadrov v druge dejavnosti in v tujino, vpis mladih v gostinsko-turistična izobraževanja stagnira, kompetence diplomantov gostinskih in turističnih izobraževalnih programov, kakor tudi obstoječih zaposlenih, pa ne sledijo pričakovanemu dvigu kakovosti storitev in sodobnim trendom. Največkrat omenjen termin v več kot 300 strani dolgi strategiji je dodana vrednost. Ta namreč na zaposlenega v dejavnosti dosega le polovico slovenskega povprečja, skrb zbujajoče pa je tudi, da slovenski hotelirji na razpoložljivo sobo dosežejo v povprečju 40 evrov prihodkov, kar je povsem neprimerljivo s hotelirji v Avstriji ali Italiji.
Kako uresničiti strategijo
V obsežni strategiji slovenskega turizma je opredeljenih 94 ukrepov, s katerimi naj bi do leta 2028 dosegli številne kazalnike razvoja. Od dviga skupne dodane vrednosti na 1,3 milijarde na leto, kar je za 43 odstotkov več, kot je ta znašala leta 2019, do podaljšanja povprečne dobe bivanja turistov na tri prenočitve in povečanja števila zaposlenih v turistični dejavnosti za deset odstotkov. Za dosego ciljev in vizije bo po oceni treba vložiti 1,54 milijarde evrov. Kot je dejala direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak ob letošnjem prazniku turizma, je poleg prilagajanja turizma spreminjajočim se razmeram potreben premislek o tem, kako čim prej do še bolj trajnostnega, vključujočega, odpornega in pravičnega turizma tako do turistov, okolja, destinacij, prebivalcev kot zaposlenih. »Strategijo imamo, vemo, pomembno jo je uresničiti,« je poudarila. To še posebej velja za pomurski turizem, ki bo moral stopiti korak naprej tako z vidika upravljanja in organizacije kakor s prepotrebnimi vlaganji za dvig kvalitete ponudbe in s tem s cenovno politiko tudi vplivati na strukturo gostov in njihovo potrošnjo. Priložnosti za vlaganje s pomočjo evropskih sredstev so se začele odpirati, saj je prav zdaj ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo razpis za investicije v nastanitvene turistične kapacitete, težak 69 milijonov evrov. Takšne priložnosti je treba zagrabiti z obema rokama.