Dijaki zadnjih letnikov se ukvarjajo z vprašanjem, kje bodo nadaljevali izobraževanje. To možnost imajo tudi v domači regiji, kjer lahko izbirajo med štirimi smermi dveh višjih šol in dvema smerema na zasebni visokošolski izobraževalni ustanovi. Vse ponujajo poklice, ki so iskani tako v Pomurju kot širše.
Mladim omogočiti, da pridobijo zaposljiv poklic
V Pomurju imamo le eno ustanovo, ki ponuja visokošolsko izobraževanje. To je Alma Mater Europaea – ECM, samostojna visokošolska izobraževalna ustanova, akreditirana po predpisih in merilih institucij Republike Slovenije, ki je specializirana za ponudbo karierno usmerjenega izobraževanja za deficitarne poklice. Alma Mater Europaea – ECM v Murski Soboti vpisuje že 15. generacijo študentov. Začeli so s študijskimi programi fizioterapije, zdravstvene nege, menedžmenta in socialne gerontologije v času najvišje brezposelnosti v regiji, da bi mladim doma omogočili zaposljiv poklic, ki je po kakovosti enakovreden tistim v svetu, ter da bi prispevali tudi k razvoju zdraviliško-turistične infrastrukture. Vse v pričakovanju, da bo država dala koncesijo za te študijske programe. Ker pa samo v Pomurju vlada ni dodelila koncesije in nekateri študenti niso zmogli plačila, se je nadaljevalo samo s študijem zdravstvene nege in fizioterapije, je povedal predsednik Alme Mater Europaea – ECM Ludvik Toplak. »Za naslednje študijsko leto je vlada, največ po zaslugi Mitje Slavinca, obljubila koncesijo za zdravstveno nego in socialno gerontologijo. V prihodnjem študijskem letu bomo tako v Murski Soboti razpisali študij zdravstvene nege in socialne gerontologije, želimo pa si tudi študij fizioterapije ter informacijske tehnologije, če bo dovolj kandidatov,« je še dejal Toplak. Vlada je obljubila financiranje 30 mest rednega študija v v Murski Soboti – 15 mest bo namenjenih študentom zdravstvene nege in 15 mest študentom socialne gerontologije. V vsakem primeru bodo razpisali za vsak študijski program še dodatnih 30 mest. O programih bodo bodoči študenti lahko več izvedeli na informativnih dnevih, ki bodo potekali na daljavo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»V Murski Soboti razpisujemo te programe zato, ker so največje zaposlitvene potrebe v regiji ravno na teh področjih, posebej bi poudaril tudi družbeni vidik. Zdraviliško-turistična infrastruktura potrebuje vse več strokovnjakov. Informacijska tehnologija pa je poklic prihodnosti, ki je v svetu najbolj iskan ter je mogoč z delom od doma za potrebe domačega in svetovnega trga. Demografski vidik, da mladi ostanejo v Pomurju, je danes ključen za razvoj regije. Regija mora poleg politične in gospodarske infrastrukture, tradicionalno tudi škofije, imeti ustrezno izobraževanje, tudi visokošolsko,« meni Toplak. Noben njihov diplomant, ki želi delati, ni brez službe. Velika večina tistih, ki študirajo v Murski Soboti, se zaposli v regiji, saj si večina v študentskih letih ustvari družino in s tem dom. »Želimo pa v Murski Soboti razvijati tudi drugačne študijske programe, da privabimo študente še od drugod. Našim študentom v času študija omogočimo tudi odlične mednarodne povezave in prakso v tujini,« doda Toplak.
Z dosedanjim vpisom v Murski Soboti so bili zelo zadovoljni, vpisovali so optimalno po 50 študentov na program. Zelo pa si želijo dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, da bi tako lahko izpolnjevali tudi regijsko poslanstvo visokega šolstva, to je izobraževanje za poklice, ki jih regija potrebuje, ter da mladi ljudje, kot se je izrazil Toplak, v domačem kraju ustvarijo svojo Ameriko.
S študenti tako zadovoljni, da bi jih imeli »še deset«
V terciarno izobraževanje spadajo tudi višje strokovne šole, vendar so glede na druge stopnje rahlo posebne. Celoten dvoletni študijski proces je zastavljen z mislijo na čim lažji vstop diplomantov na trg dela. V Murski Soboti od lani v sodelovanju s Srednjo poklicno in tehniško šolo (SPTŠ) deluje dislocirana enota Višje strokovne šole (VSŠ) Velenje. »Odločitev, da smo lani odprli dislocirano enoto, je zorela kar nekaj časa. Zaradi dobrih odnosov s SPTŠ smo se dijakom iz Pomurja predstavljali že kar nekaj let. Moram reči, da so bile predstavitve uspešne in je lepo število fantov (na žalost nobeno dekle) prišlo na študij v Velenje. Vsi ti fantje so si izbirali praktično usposabljanje doma, in ker obiščemo vsa podjetja, kjer so študenti na praksi, smo videli, da so z njimi zelo zadovoljni in bi jih imeli 'še deset', če bi jih bilo toliko na voljo,« pove ravnatelj VSŠ Velenje Uroš Sonjak. V tem obdobju je Hisense prevzel Gorenje, v Velenje je prišlo veliko kadra iz Kitajske in naenkrat je bilo zelo težko dobiti študentsko sobo. Tako je padla odločitev, da v sodelovanju s SPTŠ odprejo izpostavo za programa mehatronika in elektrotehnika. Gre za izredni študij, saj za rednega niso dobili dovoljenja. Vpisnih mest je 50 (25 + 25). Letos je v prvem letniku nekaj čez dvajset študentov. Večino izobraževanja izvedejo v Murski Soboti, samo posamezne vaje, kjer potrebujejo specializirano opremo, so ob sobotah v Velenju.
Študij mehatronike je kombinacija elektrotehnike, strojništva in informatike. Cilj programa je, da usposobi diplomanta za samostojno obvladovanje avtomatiziranih/robotiziranih proizvodnih procesov. Elektrotehniki imajo dva izhoda, prvi je avtomatizacija (v smislu načrtovanja), drugi pa energetski upravitelj, kjer pridobijo znanja o varčevanju z energijo, upravljanju sodobnih energetskih sistemov in vključevanju sodobnih rešitev (npr. sončna elektrarna) v obstoječe sisteme. Informativni dnevi za oba študijska programa bodo letos potekali prek spleta.
V času izobraževanja so študenti 800 ur pri delodajalcu po lastni izbiri. Tako navežejo stike, spoznajo posebnosti podjetja in so ob koncu pripravljeni za delo brez dodatnega usposabljanja. »Lahko rečemo, da naši diplomanti ne iščejo službe, saj službe iščejo njih. Naš velik problem je, kako študente do konca zadržati v šoli, saj veliko podjetij agresivno pritiska nanje z željo po čim hitrejši zaposlitvi,« še pove Sonjak. O zaposljivosti sicer lahko govori samo za tiste, ki so se vpisali pred tremi leti ali več v Velenju. Vsi, ne glede na to, ali so že diplomirali ali ne, so večinoma zaposleni v regiji, nekaj jih dela čez mejo.
Veliko povpraševanje po inženirjih informatike
Na Ekonomski šoli Murska Sobota, Višji strokovni šoli (VSŠ), imajo razpisana dva višješolska programa – ekonomist za 80 rednih in 50 izrednih študentov ter informatika za 45 rednih študentov in 30 izrednih. V programu ekonomist izvajajo dva perspektivna modula, podjetništvo in trženje ter turizem. »Glede na to, da smo mala, specializirana šola, dobijo vsi diplomanti tudi zaposlitev. Največkrat v podjetjih, kjer opravijo 24-tedensko prakso. So pa tudi naši diplomanti zaposleni v tujini, predvsem inženirji informatike, po katerih je veliko povpraševanje v tako imenovanem 'graškem industrijskem bazenu',« je povedal direktor zavoda in ravnatelj VSŠ Beno Klemenčič.
Vpis v programa je v zadnjem obdobju enak. Demografski dejavniki v regiji ne omogočajo večjega vpisa, je pa zaradi manjših skupin delo kakovostnejše. »V 22 letih je na naši Višji strokovni šoli diplomiralo že več kot 1100 diplomantov, na katere smo ponosni, še posebej smo ponosni na tiste, ki so postali ugledne osebnosti na področju gospodarstva, športa, politike in širijo dobro ime naše institucije ter potrjujejo, da smo na pravi poti ter se približujemo naši viziji postati središče odličnosti,« je še povedal Klemenčič. Letošnje informativne dneve bodo tudi na njihovi šoli izvedli na daljavo.