Že dan prej je nagovoril 44 komunalnih delavcev, ki v 17 občinah na levem bregu reke Mure skrbijo za odvoz odpadkov. »Takrat smo bili prvič in zadnjič skupaj v tako množični zasedbi. Dogovorili smo se o pravilih igre, da bi po najboljših močeh v teh izrednih razmerah opravili svoje delo. Fantom sem dejal, da naj delajo tisto, kar najbolje obvladajo. To je v narekovajih, da so za ljudi nevidni, kar pomeni, da zoper njihovo delo ni pripomb,« je povedal Dervarič.
Poleg vseh drugih navodil, ki jih morajo upoštevati za preprečevanje širjenja okužb, za komunalne delavce tudi velja, da pred začetkom dela v svoji izmeni ne prihajajo v prostore družbe, razen v izjemnih primerih. Vozniki smetarskih tovornjakov jih pred odpravo na teren poberejo na dvorišču podjetja. Zgodaj jeseni, ko je virus vseeno zašel v njihove vrste, so se tudi tisti najbolj skeptični zaposleni, je poudaril direktor, začeli zavedati, kako resna je ta bolezen. »Čeprav so mi dejali, da sem bil na sestanku preveč dramatičen in filmski, se mi zdi, da je bil moj nastop takrat povsem upravičen.«
Med epidemijo več odpadkov
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred vrati so prvomajski prazniki. To so napotki za kurjenje kresov
Pripravila jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Darko Roman, vodja odvoza odpadkov, nam pove, da jim je uspelo z združevanjem ekip in terenov odpeljati odpadke po urniku, kljub temu da je bila skoraj četrtina zaposlenih okuženih. »On je naš športni direktor,« sodelavca slikovito opiše Dervarič. Prejšnji mesec so izdelali razpored, katera ekipa bo kdaj in kje pobirala odpadke v prihodnjem letu. Ko smo jih obiskali v ponedeljek, je bilo na terenu devet ekip, odprti pa so bili tudi trije zbirni centri za ločene odpadke od 14. Direktorjeva odločitev, da med epidemijo pustijo zbirne centre odprte, se je pokazala kot pravilna. Če so lani do decembra v centrih zbrali 2700 ton odpadkov, so jih letos v enajstih mesecih že 3300 ton.
Dervarič je ob tem še s primerom ponazoril, zakaj zapiranje zbirnih centrov, za kar so se odločila številna druga podjetja v panogi, ni bilo smiselno. Na Gorenjskem je med zaprtjem nastalo več divjih odlagališč v gozdovih. Ko so centre ponovno odprli, pa je pred vhodnimi vrati nastala tako dolga kolona vozil, da so morali policisti usmerjati promet. V soboškem komunalnem podjetju so kljub epidemiji izvedli tudi vse načrtovane akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Že prejšnji mesec so dosegli načrtovane količine zbranih odpadkov po občinah. »To je prav tako ena od posledic epidemije. Ljudje so bili primorani biti doma, kar so izkoristili za čiščenje in pospravljanje.«
Brata na smetarju
Ena od devetih ekip je bila med našim obiskom na terenu v Občini Turnišče. Za izpraznitev kar 980 zabojnikov so tisti dan skrbeli voznik smetarja, kot v žargonu imenujejo smetarski tovornjak, Jože Balaško in delavca, ki sta skrbela za praznjenje zabojnikov, Silvo in Uroš Knap. Brata – starejši Silvo nosi rdečo komunalno uniformo leto in pol, mlajši pa pol leta. »Ne živiva več skupaj, se pa zaradi službe druživa več, kot bi se običajno,« se je med vleko zabojnika šalil Uroš.
Na enem od petih območij, na katera imajo razdeljeno mesto Murska Sobota, v Ulici Štefana Kuzmiča, so bili na delu Robi Verbančič, Tomaž Panker in Janez Casar. Voznik Casar se je takoj spomnil: »Leta 2009 ste že bili z nami na reportaži v Bakovcih in Krogu.« »Janez je starosta, saj je v tej službi že 29 let in je drugi po delovni dobi med delavci,« je razložil Darko Roman. Verbančič je komunalni delavec 10 let, novinec v ekipi je Panker. Pred poldrugim letom je zamenjal službo, saj mu zaradi družinskih obveznosti ustreza, da ni popoldanskega ali nočnega dela. »Treba pa se je navaditi, predvsem na vremenske razmere,« je odkrit.
Celo direktor pobira smeti
V 20 letih, se je spomnil direktor, se le dvakrat niso odpravili na teren. Obakrat je bilo napovedano obilno sneženje, se je pa enkrat zgodilo, da potem ko so odpovedali odvoz, sploh ni snežilo. Da preveri utrip med kolektivom, se Dervarič na leto enkrat ali dvakrat kot komunalni delavec z eno od ekip odpravi na delo. »Takrat ga prav nič ne šparamo,« se pošali Roman.
Lahkih in težkih terenov ni. Na Goričkem zaradi razdalj med gospodinjstvi v eni izmeni izpraznijo od 250 do 300 zabojnikov, v Murski Soboti pa je zabojnikov v izmeni lahko celo 800. Če so v goričkih vaseh ponekod pasti ozke in pozimi zaledenele ceste, so v mestu to z avtomobili zaparkirani večji zabojniki. V izmeni delavca, ki praznita zabojnike, naredita okoli 10 kilometrov. »Naši zaposleni so v boljši psihofizični kondiciji od svojih vrstnikov. Kdor pride k nam v službo, mora imeti le voljo do dela, vse drugo ga naučimo,« pravi Dervarič. Voznik in delavca so običajno zelo usklajena ekipa in se po Romanovih besedah med zbiranjem odpadkov slepo razumejo, katera ulica je na vrsti ali kateri odsek vasi je naslednji. Delujejo kot dobro naoljen stroj.
Običajno točni kot ura
Smetarji so pozorni tudi na vsebino zabojnikov, ki jih praznijo. Pri zbiranju odpadne embalaže lahko na nepravilno zbrane odpadke opozorijo tako, da na vrečo nalepijo rdečo nalepko in je ne poberejo. »Ob rdečem kartonu puščamo še obvestila, naj si v gospodinjstvu priskrbijo večji zabojnik ali več tipiziranih vreč,« pravi direktor. Pritožb nad njihovim delom je zelo malo. Zgodilo se je sicer že, da je v center za stranke poklicala neka občanka in spraševala, kako to, da smetarji niso prišli, saj so običajno vedno pri njej ob 9.12. Hitro so ugotovili, da je uporabnica njihovih storitev zamenjala dan odvoza odpadkov. »Pogosto karikiram, da si ljudje po prihodih naših tovornjakov ravnajo ure,« je smeje dodal vodja odvoza odpadkov. Zdaj so naredili v družbi korak naprej in razvijajo aplikacijo za pametne telefone, ki bo uporabnike opozarjala, kateri odpadki so kateri dan določeni za odvoz.
Odpeljali nov žar
Seveda anekdot ne manjka. Na Tišini so med zbiranjem kosovnih odpadkov enemu od vaščanov odpeljali novo samokolnico, s katero je na prevzemno mesto pripeljal odpadke. V podobnem primeru v Murski Soboti pa so »pospravili« povsem nov žar, ki ga je lastnik po uporabi postavil poleg kosovnih odpadkov na robu parcele, da se ohladi. »Z dobro voljo smo obakrat vse skupaj hitro rešili,« je še rekel direktor Dervarič.
