So termalni vrelci v Pomurju ogroženi? 

Geologi vedo, da smo z naravnimi viri pod zemljo vsi bolj povezani, kot pa si to priznamo ali želimo. Tu ni različnih narodov, ver, jezikov … tu je samo en bazen ali skleda, iz katerega jemljejo vsi. Če povemo v jeziku geologov: na območju Pomurja in širše se razprostira Mursko-Zalski sedimentacijski bazen, ki geografsko pripada centralni Paratetidi. Model slovenskega dela Mursko-Zalskega bazena, ki sega od površja do globine 5 tisoč metrov in je na ogled v Visitor centru v Fazaneriji v Murski Soboti, pa nam lepo pokaže, kako smo povezani s sosedi in da smo pravzaprav vsi del »Panonskega bazena«. V avstrijski Radgoni, Benediktu in Korovcih pa črpajo vodo s pomočjo vrtin iz drugega bazena – sklede.

V Sloveniji je 551 vrtin

Ker smo odvisni od iste »sklede« termalne vode, lahko pretirano črpanje vode v Pomurju vpliva tudi na količino na Madžarskem in obratno. Skupno imajo tam okrog pet tisoč vrtin in zelo dobro raziskano podzemlje. Samo ob južni madžarski meji, ki spada na območje projekta Darling-e (vključena so še območja vzhodne Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Romunije) je 600 vrtin, iz katerih črpajo vodo.

V Sloveniji imamo skupno 551 vrtin za različne namene, globljih od 500 metrov. Več kot polovica jih seže do globine tisoč metrov, tretjina do globine dva tisoč metrov, do tri tisoč metrov jih seže osem odstotkov, do štiri tisoč metrov tri odstotke in le ena (na Kamenščaku pri Ljutomeru) je globlja od štiri tisoč metrov – iz nje je bilo odvzeto najgloblje jedro kamnin v Sloveniji. Sicer pa je znanih 51 krajev s pojavi termalne vode in trije tipi nizkotemperaturnih geotermalnih sistemov, a Dušan Rajver iz Geološkega zavoda Slovenije opozarja, da je geotermalna voda v Pomurju pravzaprav še slabo izkoriščena glede na možnosti. Geologi so namreč prepričani, da je prav ta energija lahko rešitev za našo prihodnost. Toda to izkoriščanje mora biti najprej ustrezno urejeno – ohlajena termalna voda se mora vračati v skupno »skledo«.

Raba toplote termalne vode stagnira

V letu 2015 je v Sloveniji 40 odstotkov izkoriščene geotermalne energije (GTE) prispevala raba termalne vode, 60 odstotkov pa predstavlja »plitva« energija izkoriščanja s toplotnimi črpalkami. Večina uporabnikov termalne vode je v severovzhodni Sloveniji, v letu 2015 pa je je bilo izkoriščene 1218 TJ (teradžulov), to je čez 29 ktoe (tisoč ton naftnih ekvivalentov) z ustrezno inštalirano zmogljivostjo čez 202 MW (termična megavata). Termalna voda za izkoriščanje toplote za neposredno rabo se največ uporablja za ogrevanje individualnih prostorov (v okviru skupno 40 odstotkov izkoriščanja termalnih vod je tega 18 odstotkov), za ogrevanje rastlinjakov (9,6 odstotka), za potrebe bazenskih kompleksov (8,5 odstotka), za potrebe daljinskega ogrevanja v Lendavi, Murski Soboti in Benediktu (2 odstotka), še manj pa za ogrevanje sanitarne vode, tajanje snega ali klimatizacijo.

Zanimivo je, da izkoriščanje toplote termalne vode v zadnjih dveh letih stagnira, medtem ko se povečuje izkoriščanje plitve termalne energije. Je to povezano s ceno vrtine, saj stane čez milijon evrov (cena naj bi bila okrog 1,3 milijona evrov, pri tem je vseeno, ali gre za črpanje ali vračanje vode, zato je upravljanje vrtin najlažje tistim, ki imajo vso potrebno opremo in usposobljen kader), ali novim načinom obračunavanja koncesnin. »Ker je težko določiti, kdo mora vodo vračati v bazen, so z letom 2015 to vključili v nove koncesijske pogodbe in obračunavanje višine koncesnin: tisti, ki vrača, plačuje manjšo koncesnino. Če imaš velik sistem, se ti gotovo obrestuje ureditev vračanja vode. Toda potem so se spet razburili lastniki rastlinjakov, ki imajo sedaj 'popust' – čeprav so prvi, ki bi morali in bi najlažje vračali izčrpano vodo, ker imajo nizko temperaturo,« je povedala Nina Rman, prav tako iz Geološkega zavoda Slovenije. Zato na vprašanje, ali je v Pomurju že dovolj izkoriščanja GTE, odgovori: »Skoraj bi lahko rekli, da je. Če bi res vsi uvedli reinjekcijske sisteme (to pomeni, da vodi toploto odvzamejo in jo vračajo) in bi bili rastlinjaki porazdeljeni na širšem območju, bi jih lahko bilo še več. Zdaj pa vodo vrača le Lendava.« Svoje je pred desetletjem prispevala tudi politika, ki je zadrževala izdajanje koncesij – če se to ne bi zgodilo, so prepričani geologi, bi morebiti imela Murska Sobota danes s pomočjo projekta že ustrezno urejen sistem črpanja in vračanja podzemne vroče vode.

Ne smejo se mešati različne vode

Reinjekcijske vrtine delujejo na principu vračanja hladne vode: hladnejša je, gostejša je in bolj teče sama navzdol, v nasprotnem jo je treba »potiskati« dol. V Lendavi, kjer že vrsto let deluje sistem črpalne in reinjekcijske vrtine, skušajo vodo čim bolj ohladiti; toplotno izrabljena in ohlajena termalna voda se po uporabi zbira v zalogovniku, prefiltrira skozi peščene in mikrotkaninske filtre in s pomočjo črpalk ponovno potiska v Mursko formacijo skozi nekoliko plitvejšo vrtino. Že pri 30 stopinjah se pozna razlika v primerjavi s 50 stopinjami, saj je manj stroškov z delovanjem črpalke in elektriko. Nikakor pa se ne smejo mešati različne vode, da bi na primer namesto termalne vračali kar vodovodno vodo, pojasnita Rmanova in Rajver. »To ni sprejemljivo. Vrača se le voda, ki se črpa.« Vrtini, ki črpata in vračata vodo, tudi ne smeta biti preblizu, oddaljeni morata biti vsaj 600 metrov. Če ni problemov s plini (kot na primer v Benediktu), je to dokaj enostaven tehnološki postopek.
Toda pohlep kapitala je vse večji, pravilo, po katerem se ravnajo lastniki brez vesti ali pravega odnosa do narave in ljudi, pa je, čim bolj izkoristiti prav vse za povečanje dobička. Tako je med zaposlenimi vse več izgorelosti, pri črpanju naravnih danosti pa vse večje ogrožanje celotnega bazena – skupne posode.

Kaskadna raba

V Moravskih Toplicah (vas Moravci so zaradi izrednega pomena termalne vode za njen razvoj leta 1984 preimenovali v Moravske Toplice) so že v 90. letih naredili reinjekcijsko vrtino Mt-7. »Delovala je le tri leta (do l. 1996), potem je bila nekaj časa zaprta, nato pa so iz nje začeli kar črpati, ker so s širitvijo term potrebovali vse več vode. Nikoli pa niso vanjo vračali vse izčrpane vode, skušali so vračati le 30 odstotkov vode, ki so jo izčrpali iz vrtine Mt-6 … Visoka temperatura vode v Moravskih Toplicah omogoča kaskadno rabo. S posrednim odvzemom temperature do 45 stopinj Celzija najprej ogrevajo hotelski in bazenski kompleks, del vode pa se uporabi za neposredno ogrevanje (kot neposredno uporabljena črna voda v naravnih bazenih in kot bela voda v termalnih bazenih) – to ohlajeno spuščajo v potok Lipnica. Drugemu delu vode se odvzame približno pet stopinj, energija pa se uporabi ne le za ogrevanje bazenov in sanitarne vode, ampak tudi za potrebe rastlinjaka Grede v Tešanovcih,« je opisala proces Rmanova.

Bodo v prihodnje spremenili način izkoriščanja? Izvemo, da bodo v to prej ali slej prisiljeni, če hočejo še naprej razvijati turizem na osnovi termalne vode. Na vzhodu Madžarske je pred leti gladina vode v podzemnem bazenu padla za 70 metrov in so se naenkrat znašli pred odločitvijo, ali vse sisteme zaprejo ali pa začnejo vodo vračati. Danes imajo urejenih kar nekaj uspešnih »dubletov«. Vse bi bilo lažje, če bi se vsi ti številni »odjemalci darov narave« znali dogovoriti in s skupnimi močmi narediti reinjekcijske vrtine – kajti tudi tako se lahko zaščiti skleda, iz katere vsi le jemljejo. »Ko smo delali modele toka vode, smo ugotovili, da bi morali vsaj polovico načrpane vode vračati, da bi stabilizirali upadanje gladine. Problem je predvsem zimski čas, ko se veliko črpa – 30 litrov na sekundo. Smiselno bi bilo urediti veliko akumulacijo za že uporabljeno vodo iz več vrtin in potem nenehno vračati enako količino vode v bazen. Nekateri izmenično uporabljajo črpalno in povratno vrtino – čez nekaj let se funkcija vrtin zamenja,« pojasni Nina Rman. Na vprašanje, koliko je resnice v zastraševanju, da se v Pomurju črpa veliko preveč vroče vode iz podzemnih globin in da so vodonosniki ogroženi, prizna, da to vsekakor drži, kajti gre za »prastare« vode, ki se počasi vračajo, ponekod pa se je gladina vode že močno zmanjšala. »To ne pomeni, da bo zdaj vode naenkrat zmanjkalo in bodo vrtine presahnile. To pomeni, da če hočejo uporabniki povečati odvzem ali če pride še kakšen novi uporabnik, bodo morali nekaj storiti. Že sedaj se dogajajo neprijetnosti, na primer vdor plina, iznašanje peska iz vrtin (Moravske Toplice, Murska Sobota), reinjekcijske vrtine lahko le preprečijo poslabšanje, ne morejo pa povrniti prvotnega stanja. Pomembna je skupna vsota vode in že zdaj se je črpa preveč,« je odločna Rmanova.