»Sem rojena Sobočanka in moja celotna družina je iz Prekmurja. Stara sem bila nekaj več kot štiri leta, ko smo se s starši in bratom preselili iz Murske Sobote v Ljubljano. Čeprav smo že dolgo v Ljubljani, doma še vedno 'gučijmo' in tako bo ostalo,« je svojo pripoved začela Melani Mekicar. Slovenska javnost jo je nedavno spoznala v glasbeno-razvedrilni oddaji V petek zvečer na Televiziji Slovenija, ki jo vodi z Blažem Švabom. Kot je pojasnila, si je od nekdaj želela delati na televiziji. »V svetu zabave sem že nekaj časa in v tem izredno uživam. Ko se je pojavila ta priložnost, sem jo hitro zagrabila. Ljudje na takšne priložnosti čakajo dolga leta, zato sem hvaležna, da sem jo dobila tako zgodaj.« Ko je v vlogi voditeljice prvič stopila pred kamero in vodila oddajo, se je počutila odlično, pove. Pričakovala je sicer več treme in nervoze, vendar so bili že na začetku vsi v studiu zelo sproščeni. K temu je po njenem mnenju pripomoglo tudi to, da so vsi profesionalci in da je projekt za vse sodelujoče svež in nov, zato se od začetka skupaj učijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Enaindvajsetletnica je tudi voditeljica na eni najbolj prepoznavnih slovenskih radijskih postaj. »To delo opravljam šele dobre tri mesece, zato lahko rečem, da sem tudi na tem področju še novinka. Vendar sem odrasla z radiem, saj je moj oče imel in vodil pomursko radijsko postajo Radio Viva. Izredno uživam v tem delu in sem neskončno hvaležna, da sem dobila to priložnost. Je pa res, da pred tem nisem pretirano razmišljala o delu na radiu, saj se sama sebi nisem zdela primerna zanj. Ampak očitno se stvari s časom spremenijo,« z nasmehom pove sogovornica. S sodelavci tako na radiu kot na televiziji se trudi ljudi sprostiti in jih zabavati, vendar je vodenje v teh dveh medijih drugačno. »Pri televizijski oddaji je določen nivo sproščenosti, vendar se še vedno moraš bistveno bolj kontrolirati pri govorici telesa, hoje, izraza na obrazu, konec koncev moraš paziti tudi na govor. Na radiu, kjer delam, pa je vse skupaj še veliko bolj sproščeno in tudi malce več svobode je prepuščene voditeljem.«
Ples ji je bil položen v zibelko
Energična voditeljica je tudi plesalka. Kot pravi, je to njena prva velika strast. Pleše namreč, odkar pomni, prav tako prihaja iz precej plesne družine, saj so imeli v lasti eno izmed prvih plesnih šol v Prekmurju. »Rada mislim, da mi je bilo to položeno v zibelko. Vse skupaj se je zgodilo zelo naravno, zato težko rečem, da me je navdušila neka oseba,« pove. Za ples ji trenutno ostane bolj malo časa. Če ne bi bilo epidemije, bi verjetno še vedno redno trenirala za različne nastope. »Pred korono sem trenirala v povprečju dvakrat na teden, vedno sem se vsaj enkrat letno udeležila kakšnega plesnega tabora, kjer smo deset dni plesali in trenirali od jutra do večera z znanimi tujimi in slovenskimi koreografi. Odkar se je vse preselilo na splet, vsake toliko časa opravim kakšen trening na ta način. Vendar ni isto in že se veselim, da ponovno pridem v plesno dvorano,« pojasni. Nastopila je v slovenskih uprizoritvah muzikalov Briljantina, Mamma mia in Nune v akciji. »Briljantina je bila zame sanjska izkušnja, hkrati je bil to moj prvi tako obsežen in dolgotrajen profesionalni gledališki projekt, ki mi je dal zelo dober vpogled v ta svet. Ker sem imela ravno takrat maturo, je bilo zelo naporno in je od mene zahtevalo veliko organizacije in odrekanja, vendar bi ponovila še stokrat, saj sem res delala to, kar mi je najljubše, igrala in plesala na odru pred občinstvom.«
V Prekmurje se rada vrača
Mekicarjeva, ki poleg vsega naštetega dela ljubiteljsko tudi kot fotomodel, je rada del kreativnih procesov pred fotoaparati in kamerami. Ker ima te stvari tako rada, ji zanje nikoli ne zmanjka energije. »No, mogoče za študij, sploh med izpitnim obdobjem,« z nasmehom pove študentka komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Za ta študij se je odločila, ker je, kot pravi, čisti družboslovec. »Dolgo sem bila prepričana, da se bom vpisala na fakulteto za šport, ko pa so se mi proti koncu srednje šole začeli odpirati različni projekti, sem se raje odločila za študij, ki mi pri tem lahko tudi pomaga, predvsem pa mi pušča več svobode in časa za obštudijske zadeve.« Vse obveznosti sicer težko usklajuje s študijem, vendar ji je sedaj, ko večina stvari poteka po spletu, nekoliko lažje. »Potrebna je dobra organizacija, včasih žrtvujem kakšno uro spanja, hkrati pa je ključna motivacija, ki je v mojem primeru to, da čim prej končam študij in vso pozornost posvetim delu.« Si pa vedno vzame čas za prijatelje in družino, saj jo spodbujajo, da svoje delo opravlja še bolje. »Za svoja leta sem resnično doživela veliko v primerjavi z vrstniki, imam pa še večje in višje cilje. Sem delavna in ambiciozna, zato ne morem reči, da bom zadovoljna, ko bom dosegla določen cilj. Hvaležna sem za vsak projekt, ki ga dobim, iz njega pa se skušam čim več naučiti.« Karierne poti nima začrtane, saj gre raje s tokom, se je pa do sedaj vedno izkazalo, da jo priložnosti najdejo same, če le pridno dela. »Mislim, da delo govori samo zase, zato se vedno trudim, da ga opravim kakovostno.« Kljub vsem obveznostim še vedno najde tudi čas, da obišče rodno Prekmurje. Ker tu živi velika večina njenih sorodnikov, se z veseljem vrača, čeprav si želi, da bi bilo to pogosteje kot le enkrat na dva ali tri mesece. »V Prekmurju imam vedno posebno topel in domač občutek,« sklene sogovornica.