Sobočanka ustvarja deske z inspiracijo

»Že majhna sem kaj izdelovala, idej je bilo nešteto. Rada sem si vzela čas, saj je bil to moj trenutek popolne sprostitve in spokojnosti. Kasneje sem odkrila fotografijo, ki me je v nekem obdobju tako prevzela, da sem vedno nosila s seboj fotoaparat. Les pa je prišel spotoma, saj imam rada prisotnost lesa v domu,« pripoveduje. Poleti 2017 se je tako odločila za uresničitev idej. Šla je v trgovino, nakupila potrebne stvari, nekaj mesecev pozneje registrirala dejavnost ter izbrala ime – Blanja. »Želela sem nekaj preprostega, našega. Blanja se mi je zdela primerna, ker je večina izdelkov iz deske, ki ima inspiracijo postati nekaj več,« pojasni izbiro imena.

Začela je izdelovati različne stvari, prevladujejo pa okrasne deske z napisi. Nekatere med njimi so tudi praktične in primerne za shranjevanje. »V napise rada vključim humor in tako na zabaven način orišem vsakodnevne situacije,« je dejala in dodala, da ji je všeč, če tudi stranka želi izraziti svoje zamisli. Za les pravi, da je topel, naraven in razgradljiv material, h kateremu se vrača vse več ljudi. »Ljudje so počasi že naveličani plastične šare. Sama pa sem navdušena nad starinskim videzom stvari. Rada imam stare ali predelane elemente, ki nosijo svojo zgodbo,« dodaja. Naravni material pa je pomemben tudi z ekološkega vidika.

Trenutni hit so poročne deske

Frankova svoje izdelke ponuja prek spleta, najti pa jih je mogoče tudi v eni od ljubljanskih, mariborskih in žalskih trgovin. Za zdaj več povpraševanja zanje prejme iz drugih slovenskih pokrajin, ker pa rada izdeluje deske s prekmurskimi frazami, bi si želela več »naših blanj«. Pravi, da največ zanimanja vlada za izdelke s priimkom družine, tako imenovane družinske deske, potem so tu še imenske deske za vrata otroške sobe, deske dobrodošlice, trenutno najbolj aktualne pa so poročne dekorativne deske. Največ dela opravi doma, velikokrat pa tudi zunaj, na prostem, pri starših. »Prtljažnik avta je vedno nabasan s škatlo ali dvema desk, saj jih tovorim sem in tja«. Zaradi strukture in lažje obdelave lesa najpogosteje uporablja smrekove deske in topolove vezane plošče. Če potrebuje boljšo obstojnost, poseže po bukovem lesu. Deske navadno kupi že pripravljene, če pa potrebuje posebne oblike, ji na pomoč priskočita oče in stric. »Ko imam končno obliko, sledijo brušenje, barvanje, pisanje, na koncu pa še zaščitni premaz,« pove in pojasni, da za prvi nanos uporablja barve na vodni osnovi, kasneje pa kredne barve, ki so dobro prekrivne in omogočajo, da dobijo deske nekoliko obrabljen in starinski videz.

Sogovornica ocenjuje, da je v tujini ponudba tovrstnih izdelkov precej večja, pri nas pa se ta dejavnost šele razvija. »Večina kupuje dekorativne izdelke v večjih trgovinah, saj so bolj dosegljivi in cenejši. Me pa moti, ko vidim deske z angleškimi napisi v našem, slovenskem domu. Tudi to je bil eden od razlogov, da sem imela še večjo motivacijo narediti deske z našimi napisi,« je povedala. Blanje po njenih besedah niso izdelki za širšo množico, ampak za ljudi s specifičnim okusom. V prihodnje bo ponudbo še obogatila, kot ustvarjalka pa si želi, da bi bila tudi v Pomurju kakšna trgovina z izdelki lokalnih ustvarjalcev. »Pri nas je veliko ustvarjalcev čudovitih izdelkov, ki so mogoče še neopaženi. Čas je, da bi jim namenili več pozornosti, saj si jo upravičeno zaslužijo. Ljudje sploh ne vedo, kje naj tovrstne izdelke iščejo, razen mogoče na sejmih. Zato že nekaj časa razmišljam, da bi bilo treba narediti prostor, kjer bi bili ustvarjalci predstavljeni,« poudari za konec.