Mestni svetniki so na minuli seji poleg vročega dogajanja okoli situacije v javnem zavodu RIS Dvorec Rakičan odločali še o zadevi, ki je zaradi svojih vseobsegajočih posledic veliko bolj pomembna za razvoj mestne občine - sprejemali so namreč rebalans letošnjega proračuna. Ta je potreben zaradi tega, ker so skrbniki financ v mestni upravi ugotovili, da bosta za kritje vseh investicij zmanjkala dva milijona evrov. V mestni občini so namreč ob sprejemu letošnjega proračuna predvidevali večji delež sredstev iz naslova kapitalskih prihodkov, predvsem iz naslova prodaje občinske stavbe in zemljišč ob razbremenilnem kanalu, zemljišč v SOIC-u ter zemljišč ob Gregorčičevi ulici za potrebe delovanja enote VDC. Iz prvotno predvidenih več kot 2,5 milijona evrov sredstev iz naslova kapitalskih prihodkov tako letos računajo le na dobrih 325 tisočakov, ob tem pa je do sedaj realizacija pri dobrih 57 tisočakih. Občina se bo tako dodatno zadolžila za dva milijona evrov, kar vrednost letošnjega zadolževanja poveča na 3,3 milijone evrov, pri čemer bodo sredstva vir za financiranje tekočih investicij na področju javne infrastrukture. Gre predvsem za nadgradnjo pomurskega vodovoda in sočasno ureditev cestne infrastrukture na trasi vodovoda, pri čemer se z odprtimi gradbišči v zvezi s tem lahko soočamo vsakodnevno ob obisku Murske Sobote.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(MOMS) Razumevanje do nehvaležne situacije župana tudi v opoziciji: 30-milijonski proračun soglasno sprejet
Proračun Mestne občine Murska Sobota za letošnje leto je v veliki meri omejen z odprtimi projekti in zunanjimi okoliščinami. To so županu Damjanu Anželju priznali tudi kritični svetniški glasovi in proračun podprli.
Prihodki bodo tako v skladu z rebalansom načrtovani v višini dobrih 27,2 milijona evrov in so za 2,3 milijone evrov manjši od sprejetega proračuna, odhodki pa so načrtovani v višini dobrih 30,1 milijona evrov in so za dobrih 236 tisočakov manjši od ocene v proračunu, ki ga je mestni svet sprejel februarja letos.
"Situacija tako resna, kot še v zgodovini mestne občine ni bila"
Ob sprejemu rebalansa je v mestnem svetu stekla poučna razprava, za katero sta poskrbela predvsem mestna svetnika Anton Slavic in Bojan Petrijan. Slavic je bil, tako kot že v preteklosti, kritičen do slabe realizacije proračuna, ob tem pa je ponudil skrb vzbujajočo ilustracijo finančnega stanja mestne občine. Kot je dejal, je bila v začetku prejšnjega mandata občina zadolžena za 6 milijonov evrov, sedaj pa prehaja na 11 milijonov evrov, poleg tega se bo na las približala limitu zadolževanja. Pri tem je opozoril na nevarnost nezmožnosti dodatnega zadolževanja v prihodnosti in na pomanjkanje lastnih sredstev. Pri izračunu je ugotovil, da bo mestni občini ostalo milijon evrov lastnih sredstev. "Štiri leta smo v prejšnjem mandatu opozarjali, da je treba varčevati in racionalizirati potrošnjo, rezultat tega pa je, da je v začetku prejšnjega mandata šlo za javne zavode 3,4 milijone evrov, letos gre pet. Gremo torej v nasprotno smer," je med drugim navedel in dodal, da bo ob nezmožnosti najemanja kreditov in pomanjkanju lastnih sredstev prizadeta še sposobnost mestne občine pri projektih, kjer bo potreben sofinancerski delež.
"Situacija je tako resna, kot še v zgodovini mestne občine ni bila," je bil jasen izkušeni svetnik in nekdanji župan. Kritičen je bil tudi do pomanjkanja razvoja v rebalansu in se pri tem obregnil predvsem glede zastoja pri 4. fazi SOIC. "Nimamo zemljišč za gospodarsko gradnjo, nimamo neprofitnih stanovanj, nimamo kadrov zaradi zastarele štipendijske politike. Ker nimamo bog ve lastnega denarja in če izgubimo še možnost kreditiranja, se vprašajmo, kakšno perspektivno lahko ponudimo našim mladim občanom in kako smo v to situacijo prišli," je izpostavil Slavic.
V podobnem tonu je nadaljeval Petrijan, ki je med drugim poudaril, da se vsi obljubljeni in napovedani projekti zamikajo v poznejša leta oziroma v leti 2024 in 2025. Pri tem je med drugim izpostavil Hartnerjevo vilo, vadbeno-potapljaški center, bivši center za socialno delo, reševanje stanovanjske problematike mladih, obnovo vaških domov, izgradnjo pump tracka, prenovo sokolskega in delavskega doma in projekte iz participativnega proračuna.
"Napovedujemo, da bomo izvedli vse te investicije v višini 23,8 milijona evrov v naslednjih dveh letih, od tega napovedujemo lastnih sredstev za 15,7 milijona evrov," je ponazoril in opozoril na odsotnost realnega planiranja. Spomnil je tudi na že večkrat poudarjeno potrebo po varčevanju pri sebi in v javnih zavodih, kar bi bistveno okrepilo investicijski potencial mestne občine. Kljub kritikam pa je, kot je tudi sam dejal, proti svojim načelom in načelom svoje svetniške skupine SDS, predlagal amandma, s katerim bi se občina zadolžila še za 130 tisočakov, in sicer za nakup prostorov nekdanjega Doma tehnike za potrebe rokoborskega društva oziroma ostalih društev na področju borilnih veščin. Kot smo že poročali, je bilo predvideno, da bi kredit za ta namen najel Zavod za kulturo, šport in turizem, a je potreba po tem padla v vodo, saj se Rokoborsko društvo Sobota ni strinjalo s pogoji najema prostorov v prihodnosti.
Kaj je povedal župan?
V razpravo se je vključil tudi župan Damjan Anželj, ki je spomnil, da je mestna občina, kakor vse druge mestne občine, podfinancirana in glede na razvoj pogajanj o dvigu povprečnine, bo tako očitno tudi ostalo v bodoče. Kot je poudaril, občina z lastnimi sredstvi financira tudi štipendije, nagrade ob rojstvu otroka, letni program športa in številne razpise na področju sociale, zdravstva in gospodarstva. S povprečnino, ki naj bi bila namenjena za kritje obveznih nalog občine, vsega tega v občini ne morejo pokriti, zato za to zalagajo tudi lastna sredstva in s tem zmanjšujejo investicijski potencial. Glede širitve SOIC-a je pojasnil, da je bilo izraženo veliko nasprotovanje krajanov Nemčavcev, ob tem pa da bo pridobivanje zemljišč veliko dražje kot izgradnja infrastrukture. "Presodite sami, če je v teh časih, ko ni denarja, smiselno nakupovanje na zalogo," je pripomnil in dodal, da se kljub temu za širitev SOIC pripravlja občinski prostorski načrt in izvaja presoja vplivov na okolje, pri čemer pa gre za dolgotrajen proces, kjer je občina vezana tudi na mnenja in soglasja v postopku. Na očitek o neizvedbi participativnega proračuna je napovedal, da ga v naslednjem proračunu, ki naj bi bil tokrat dvoleten in bolj realen, ne bo, saj je po prepričanju župana prav, da se najprej uresničijo projekti, ki so bili izbrani v predhodnem participativnem proračunu. Napovedal je še, da bo občina prijavila projekta prenove občinske zgradbe in sokolskega doma (Partizan) na mehanizem CTN, kjer je predvideno 100-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov projekta. Ravno tako naj bi se preko CTN mehanizma končno lotili prenove prve faze Noršinske ulice, obnova Hartnerjeve vile pa bo morala počakati. "Moje prepričanje je, da je potrebno dati prednost izpolnitvi starih obljub pred novimi zgodbami," je poudaril Anželj.
Župan je v razpravi tudi podrobneje pojasnil zaplet z rokoborskim društvom in razloge, zakaj predloga, da bi se nakup prostorov v Kocljevi ulici neposredno pokrival iz občinskega proračuna, v mestni upravi ne podpirajo. Kot je že pred tem navedel za naš časopis, morajo upoštevati načelo enakopravnosti, saj bi v nasprotnem primeru vsem društvom morali zagotoviti ali celo kupiti prostore, kar pa ni izvedljivo. V nadaljevanju se je sicer razvila razprava in predvsem verbalna izmenjava med Petrijanom ter direktorico ZKTŠ in mestno svetnico Brigito Perhavec, župan pa jo je na nek način presekal z idejo, da bi se ob prenovi Sokolskega doma pripravili tudi projekti za gradnjo telovadnice za športe borilnih veščin, ki bi jo umestili med igrišče in objektom. Amandma sicer ni bil sprejet, saj ga je podprlo le sedem svetnikov, 15 pa jih je bilo proti, med tem, ko je rebalans podprlo 16 svetnikov, nihče od svetnikov pa ni bil proti.