V tem šolskem letu potekajo 7. evropske statistične igre. Sodelujoči dijaki so morali na nacionalni ravni analizirati in predstaviti podatke iz popisov kmetijskih gospodarstev, strokovna komisija pa je določila zmagovalce v kategoriji A, kjer so tekmovali dijaki 3. in 4. letnika, ter v kategoriji B, kjer so bili dijaki 1. in 2. letnika. V kategoriji A jih je najbolj prepričala naloga ekipe Bistreribe, ki jo sestavljajo dijaki Roko Kolmanič, Urška Kreft in Alina Lukač z Gimnazije Murska Sobota.
Pod mentorstvom Valerije Režonja so pripravili nalogo z naslovom Značilnosti kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. V ospredje so postavili gibanje števila kmetijskih gospodarstev v posameznih statističnih regijah med letoma 2000 in 2020, opisovali so sestavo zemljišč, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva, ugotavljali tipe kmetijskih zemljišč po rabi, prav tako so raziskovali, katera vrsta živine prevladuje pri živinorejcih, kako je v posameznih regijah ter ali obstaja medsebojna odvisnost med skupno vrednostjo standardnega prihodka in površino kmetijskih zemljišč v uporabi. Kot so opisali, so sprva dobili preglednico s podatki v Excelu, izbrali zanimive podatke, jih v različnih programih povezali, na koncu pa pripravili še grafikone.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Dijaki so si zastavili pet hipotez. V eni so domnevali, da se je število kmetijskih gospodarstev na kvadratni meter med letoma 2000 in 2020 v nekaterih regijah zmanjšalo, v nekaterih povečalo, v povprečju pa za celotno Slovenijo ostalo enako. Po pregledu podatkov so ugotovili, da se je število v vseh regijah zmanjšalo, in sicer v povprečju za 0,90. Največji upad je bil v pomurski regiji (3,51), najmanjši v gorenjski (0,06). Največji upad za Pomurje so pričakovali, ker kot pravijo, že nekaj let poslušajo novice o opuščanju kmetij in selitvi prebivalcev v mesta. »Prav tako je vedno več zaraščenih kmetijskih območij.«
Trikrat več goveda kot leta 2000
Z raziskovanjem so ugotovili, da je bilo pred štirimi leti v Sloveniji na kvadratni meter v povprečju 3,37 kmetijskega gospodarstva. Kmetijska zemljišča v uporabi so tvorila 53 odstotkov vseh zemljišč, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva. Največ je trajnih travnikov in pašnikov, sledijo njive in trajni nasadi. »Ugotovitve so nas precej presenetile. Najbolj smo bili presenečeni, da večino površin kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo trajni travniki in pašniki. Pričakovali smo, da prevladujejo njive, saj se zdi, da teh ob opazovanju pokrajine vidimo največ,« o zmotnosti nekaterih naših vsakodnevnih opažanj povedo dijaki. Ugotovili so še, da je v Sloveniji največ (okoli 32 odstotkov) kmetijskih gospodarstev specializiranih za rejo pašne živine, z 25,14 odstotka sledi pridelava poljščin.
Ekipa, ki je v tej sestavi na evropskih statističnih igrah sodelovala prvič, ker gre matematika vsem dobro od rok, je iz podatkov razbrala še, da je največ kmetijskih gospodarstev, specializiranih za rejo pašne živine, v savinjski regiji (4755). V pomurski regiji so najpogostejša gospodarstva, ki so specializirana za pridelovanje poljščin, 3425 jih je. Z rejo živali se je leta 2020 v Sloveniji ukvarjalo slabih 45 tisoč kmetijskih gospodarstev. Največ z govedorejo (63,45 odstotka), sledita perutninarstvo (60,05 odstotka) in prašičereja (27,13 odstotka). V pomurski regiji je bilo denimo leta 2000 na kmetijsko gospodarstvo v povprečju 8,8 goveda, leta 2020 pa 26,4, kar je trikrat več. Število goveje živine se je povečalo v vseh regijah, v nasprotju z njihovo hipotezo, da je največ govedorejskih gospodarstev na Gorenjskem, pa jih je največ prav pri nas. Iz podatkov so ugotovili še, da se je v vseh statističnih regijah skupna vrednost standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev med letoma 2010 in 2020 povečala. Največja je bila v podravski regiji, najmanjša v zasavski. »Večje je kmetijsko gospodarstvo, večji je standardni prihodek,« so sklenili o korelaciji med površino kmetijskih zemljišč v uporabi in skupno vrednostjo standardnega prihodka.
Ekipa Bistreribe se je uvrstila na evropsko raven tekmovanja, prav tako ekipi Trava77 in Zenit z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki sta v obeh kategorijah dosegli drugo mesto. Sodelujoči mladi, prihajajo iz 20 držav, morajo pripraviti posnetek na temo Včasih je bilo življenje boljše! Mit ali resnica? ter kratki dokument z opisom vsebine videa, procesom priprave. Soboški gimnazijci se za zdaj še odločajo med več idejami, bodo pa skušali najti zanimive in uporabne podatke o tematiki.