Veliko se jih je po dolgih osmih mesecih čakanja, da si bodo lahko v gostinskem lokalu privoščili kavo ali drug napitek, razveselilo vladne odločitve, da se z 19. aprilom za obdobje enega tedna odpirajo terase in vrtovi gostinskih lokalov. Nekoliko negotovo so to potezo sprejeli nekateri gostinci in se ozirali proti ukrepom, ki so jim bili naloženi, in tudi proti vremenski napovedi. Številni lokali po Pomurju so v preteklih dneh zato še samevali. Nekateri, ker se gostincem zaradi premajhne terase za zagotovitev priporočenih razdalj ni izplačalo zagnati dejavnosti, drugi teras nimajo pokritih, tretji so ostali zaprti, ker se želijo prepričati, ali bo sprostitev veljala tudi v prihodnjih tednih, ne le sedem dni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»Ves čas delali, sedaj pa dobili 'nagrado'«
Poleg vsega tega so se nekateri obrtniki in podjetniki srečali še z neprijetnim dejstvom o vračanju finančne pomoči, ki so jo prejeli iz protikoronskih svežnjev. Eden od teh je Boris Kegl, ki vodi soboški Elvis American Bar. Gostinski lokal je v preteklih mesecih ponujal dostavo hrane, saj je bil njihov namen ohraniti stranke. Eden od pogojev za pridobitev pomoči iz petega protikoronskega svežnja je bil 20-odstotni upad prometa. Po določilih iz drugega svežnja je moralo podjetje za pridobitev subvencije za nadomestilo plač zaposlenih, ki so bili na čakanju na delo, imeti manj kot 10-odstotni upad prometa v primerjavo z letom 2019, pozneje pa je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ta pogoj zaostrilo, tako da se je upošteval 20-odstotni izpad. Pri Keglu je bil upad 19,5-odstoten, torej pol odstotka manjši, zato mora državi vrniti 9600 evrov. Sedaj mu ne preostane drugega, kot da znesek v maju poravna.
»Nepošteno se mi zdi in razočaran sem. Prispeval sem v davčno blagajno, saj smo ves čas delali, sedaj pa dobil 'nagrado', da moram vrniti pomoč za to, ko so bili delavci na čakanju. A za to nisem jaz kriv,« poudarja gostinec. Na čakanju na delo so bili štirje zaposleni. Slabih deset tisoč evrov bo vrnil s pomočjo posojila, kajti druge možnosti kot zadolževanje ne vidi. »To je enako, kot če bi vzel kredit na banki. To je zdaj dobesedno kredit, ki ga moram vrniti.« Po drugi strani meni, da če v tem času ne bi delali, bi jih po žepu udarilo kaj drugega. Dodaja, da dostava hrane ne prinaša velikega zaslužka, saj je treba vzeti v zakup stroške embalaže, prevoza, voznika in tako dalje.
Ukrepi so neživljenjski
V Elvis American Baru so s ponedeljkom sprejeli goste na terasi, na delo pa se še niso vrnili vsi zaposleni. Kegl v prvih dneh navala gostov ni opazil, k temu je prispevalo tudi nestabilno vreme. Sprejeti ukrepi, ki jih morajo gostinci upoštevati, po njegovem mnenju niso življenjski. Spomnimo, da lahko za eno mizo sedijo štiri osebe, med njimi mora biti meter in pol razdalje, prav tako mora biti med mizami trimetrska razdalja. Terase so lahko odprte le med 7. in 19. uro. Gostinec pove, da je bil njihov lokal v normalnih razmerah odprt do 2. ure pomoči, sedaj pa morajo teraso zapreti prav v obdobju, ko bi morali najbolj delati. »Delovni čas je na splošno neživljenjski. Če ni policijske ure, se mi zdi nesmiselno, da lokali ponoči ne bi obratovali. Koronavirus se verjetno ne širi ponoči.« Najhuje pa je to, da ne ve, kako dolgo bodo terase ostale odprte.
Za odprtje terase na začetku tedna so se odločili v znanem ljutomerskem lokalu Mitra. Dominik Rudolf pravi, da so se za to odločili, ker imajo veliko in pokrito teraso ter dovolj prostora, da so mize razporedili na primerni razdalji. Goste lahko postrežejo pri 15 mizah. Tudi v času zaprtja gostinskih lokalov so ponujali prevzem in dostavo hrane. Rudolf pravi, da so nekateri vladni ukrepi smiselni, drugi ne. »Omejitev štirih oseb za mizo se mi pri teh razdaljah zdi popolnoma neprimerna. Mislim, da bi za mizo lahko sedelo več oseb,« je jasen. Pove še, da so iz državne blagajne tudi sami prejeli pomoč pri plačah in nekoliko pri fiksnih stroških, toda glede na obratovanje in promet, ki ga ustvarijo, je to zelo malo. »Ni nam treba vračati, ker smo bili pazljivi pri ukrepih, ki smo jih izkoristili. Spremljali smo promet, ki ga ustvarimo, in koristili to, kar smo vedeli, da lahko.«
Proti tedenskemu odločanju
Koliko gostincev je v tem tednu odprlo svoje terase in vrtove, je težko oceniti, pravijo v območni Obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota. »Čeprav smo zahtevali odprtje celotnih gostinskih lokalov in dobili od vlade le odprtje teras, je to vendarle korak naprej pri odpiranju lokalov. Nismo povsem zadovoljni s tem, ker še vedno menimo, da gostinski lokali niso vir okužb in bi bili lahko odprti tudi v notranjosti, upoštevajoč priporočila NIJZ. Zaradi zdajšnjih pogojev za odprtje teras in slabega vremena v tem tednu je kar nekaj lokalov na območju naše zbornice ostalo zaprtih. Predvsem so to lokali z manjšimi terasami in lokali, ki ponujajo hrano,« pojasnjuje Jožica Gergorec, sekretarka zbornice. Želijo si, da se odprejo tudi notranjosti lokalov, obenem pa se ne strinjajo, da bi vlada čez en teden lokale spet zapirala. »Zato vlada med gostinci tudi neka negotovost, kaj jih čaka po tem enem tednu.«
V murskosoboški zbornici težko ocenijo, koliko podjetnikov oziroma obrtnikov s tega območja bo moralo vrniti prejeto državno pomoč. Več podatkov naj bi bilo znanih v prihodnjih dneh, ko bodo odločbe prejeli še tisti, ki so bilance oddali do konca marca. »Želimo si, da podjetja prejetih sredstev ne vračajo, ampak se jim da možnost, da jih namenijo za razvoj podjetja oziroma za svoje zaposlene. Za gostinsko panogo, ki je utrpela najhujšo škodo, pa je nujno sprejeti spodbude v posebnem interventnem zakonu za turizem,« še pravi sekretarka. V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo moralo denar vrniti okoli 39 odstotkov podjetij, ki so lani zaprosila za državno pomoč.
Vlada je sinoči odločila, da se v soboto odpirajo terase po celotni državi, v rumenih regijah (pomurski, goriški in obalno-kraški) pa tudi notranjost gostinskih lokalov.