Na sedežu družbe ELES, sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja, ki bo s pripojitvijo družbe SODO v nadaljevanju igral ključno vlogo pri preoblikovanju elektrodistribucijskega sektorja v državi, sta se mudila soboški župan Damjan Anželj in njegova desna roka, podžupan Timi Gomboc. Namen sestanka je bil podpis krovnega sporazuma o povezovanju sektorjev ogrevanja z elektroenergetskih sistemom. Ta korak je direktorica mestne uprave Milena Vöröš napovedala na seji mestnega sveta že lanskega septembra pred pričetkom kurilne sezone, ko se je postavljalo kup dilem, v zvezi z daljinskim ogrevanjem v Murski Soboti, kjer je primarni energent zemeljski plin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Po nepovratna sredstva in pomoč zasebnega sektorja
Na sistem daljinskega ogrevanja, ki ga upravlja soboška Komunala, je namreč priključenih okoli tisoč stanovanjskih in poslovnih enot, negotovost pa je veljala predvsem v zvezi z dobavo in ceno zemeljskega plina zaradi vojne v Ukrajini. Kot so takrat pojasnjevali na mestni občini in v Komunali, bo potrebno zemeljski plin zamenjati za drug energent, a to bo vse prej kot lahek ukrep, saj je povezan z morebitnimi prostorskimi ovirami, terja pa tudi večjo investicijo, ki je proračun mestne občine brez sofinanciranja ne more zagotoviti.
Pred izbiro sistema ogrevanja, v igri naj bi bile kombinacije s toplotnimi črpalkami z geotermalno vodo in sončnimi elektrarnami, pa je tako potrebno izvesti celovito študijo upravičenosti investicije in variante najprimernejšega sistema daljinskega ogrevanja. Tu bo sedaj očitno nastopila družba ELES, ki je enak krovni sporazum, kot ga je podpisala s soboško občino, podpisala še z ljubljansko mestno občino in Energetiko Ljubljana, mestno občino Velenje in občino Šoštanj.
Namen sporazuma je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, da v prihajajočih mesecih strokovnjaki družbe ELES in Mestne občine Murska Sobota združijo kompetence in identificirajo skupne projektne cilje na področju proizvodnje električne in toplotne energije, ki bodo realno izvedljivi skladno s konceptom dolgoročnega ogrevanja KODO, ki ga razvija družba ELES. Za identificirane projekte se bodo poiskali primerni strateški partnerji in ustrezni viri financiranja, predvsem nepovratna sredstva. Namen skupnega delovanja je, kot poudarjajo v ELES-u neprofiten, v dobrobit tako meščank in meščanov Mestne občine Murska Sobota kot tudi državljank in državljanov Republike Slovenije. Izkušnje, pridobljene z izvedenimi projekti bodo predstavljene tudi ostalim zainteresiranim lokalnim skupnostim. Pri identificiranih projektih in njihovi realizaciji bodo iskali možne sinergije s slovenskimi gospodarskimi družbami tako na razvoju kot tudi implementaciji investicij.
Župan Anželj je podpis sporazuma z ELES-om pospremil z besedami, da kot gospodaren in odgovoren župan ne želi v svoji občini ničesar prepuščati naključju, zato bo sodelovanje z družbo ELES prinašalo konkretne koristi za občane in služilo kot primer dobre prakse uspešnega povezovanja elektrogospodarstva in mestnih ter lokalnih skupnosti.
Zeleni prehod je izvedljiv, a izredno drag
Prvi mož ELES-a Aleksander Mervar je ob podpisu sporazuma z Anželjem spomnil na usmeritev Evropske unije na področju energetike, ki zasleduje trajnostni energetski razvoj, zeleni prehod in elektrifikacijo ter povezovanje oziroma enotni evropski trg z električno energijo. "Kot sem v svojih izjavah večkrat in pravočasno poudarjal: prehod ne bo enostaven in tudi ne poceni. Določene tehnološke rešitve so šele v povojih, tu mislim predvsem na pretvorbo viškov električne energije v vodik, njegovo hrambo, transport in ponovno uporabo. V odvisnosti od razvoja te tehnologije bo odvisen tudi obseg in hitrost zelene preobrazbe. Najpomembnejša dilema, ki se mi pojavlja zadnja leta je, kakšno količino električne energije bomo potrebovali za elektrifikacijo predvsem prometa in ogrevanja. Iz katerih proizvodnih virov bo proizvedena, po kakšni ceni ter kako usklajevati vsaj 15-minutne diagrame proizvodnje in porabe.
Mervar je omenil tudi študijo, ki jo je izdelal skupaj z Jožetom P. Damijanom, Dejanom Paravanom in Dragom Babičem, v kateri so ugotovili, da je tako imenovani zeleni prehod do leta 2050 izvedljiv in na strani proizvodnih virov poudarili: nosilni tehnologiji sta jedrska in hidro, graditi soproizvodne enote na lesno maso slabe kvalitete, zgraditi centralno enoto soproizvodnje na nenevarne komunalne odpadke ter množično implementirati proizvodne vire na OVE, predvsem sončne elektrarne, po možnosti koncentrirane na lokacije večjih inštaliranih moči. Kot so navedli v omenjeni študiji, bo zeleni prehod Slovenijo stal 17 milijard evrov ali v povprečju letno odstotek bruto domačega proizvoda.
Direktor ELES-a je ob podpisu sporazuma povedal še, da bo za slovensko elektroenergetsko omrežje veliko večji izziv kot elektrifikacija prometa množično priključevanje toplotnih črpalk zaradi vidika sočasnosti njihove uporabe, kar v mrzlih dneh pač pomeni večjo porabo električne energije. "To pomeni potencialno izjemen izziv predvsem za ELES kot tistega, ki skrbi za nemoteno delovanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, prav tako pa tudi za elektro distribucijska podjetja v Sloveniji," je opozoril.
Potencial geotermalne energije v soboški občini
Gregor Goričar, koordinator direktorja družbe za strategije in inovacije v družbi ELES, pa je spomnil na potencial spečih geotermalnih vrtin v Murski Soboti. "Mestna občina Murska Sobota je vzorčni primer v Republiki Sloveniji zaradi potenciala geotermalne energije in obstoječih vrtin, ki predstavljajo trajnostni vir toplotne energije za tamkajšnji daljinski sistem za ogrevanje, ki trenutno uporablja za ogrevanje zemeljski plin. Družba ELES postavlja v ospredje že obstoječe daljinske sisteme za ogrevanje, kot tudi moderne sisteme 4. in 5. generacije, ki bodo predstavljali hrbtenico prehoda lokalnih skupnosti v zeleno nizko-ogljično ogrevanje na način, ki bodo izkoristili lokalne obnovljive vire energije, in hkrati zmanjšal izgube energije skozi prepotrebne energetske sanacije," je pojasnil Goričar in dodal, da želijo s vpeljavo koncepta dolgoročnega ogrevanja KODO lokalnim skupnostim omogočiti cenovno vzdržno ogrevanje z minimalnim okoljskim odtisom v prihodnosti, v nadaljevanju zagotavljati nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema na račun minimizacije vstopa toplotnih črpalk in zmanjšati uvozno odvisnost od energentov in električne energije v državi.
Kot je znano, so v lasti murskosoboške občine tri geotermalne vrtine v občini, od tega so vse tri v mirovanju. Do leta 2016 se je sicer uporabljala le vrtina na Mojstrski ulici za ogrevanje večstanovanjskih objektov, ki so jo letos ponovno testno zagnali za ogrevanje nogometne zelenice v Fazaneriji. Ostali dve, ki sta bili ravno tako zgrajeni z namenom ogrevanja v času župana Antona Štihca, pa je njegov naslednik, danes kohezijski minister Aleksander Jevšek, pospravil predal. Kot nam je pred časom pojasnil, se namreč matematika ni izšla, saj bi bili stroški ogrevanja z geotermalno energijo preveliki.