Središču Murske Sobote se kmalu obeta še ena pridobitev. V obnovljeni meščanski hiši, kjer je nekoč delovala lekarna družine Bölcs, nastaja mestni hotel. Investicijo izvaja družba Kompas Pomurje, ki jo vodi Branko Farič. V pritličju hiše je že doslej 18 let delovala njihova agencijska poslovalnica. »Že ob vselitvi sem imel idejo o investiciji, ki bi vključevala nastanitveno dejavnost.« Farič je večji del objekta od potomcev omenjene lekarniške družine odkupil pred 17 leti, ko so ga ti dobili vrnjenega v denacionalizacijskem postopku, a se projekta ni mogel lotiti, dokler ni pridobil lastništva nad celotno stavbo. Ko se je to naposled zgodilo, so stopili v akcijo. Prenovo je zasnoval arhitekt Tomaž Lazar, medtem ko je pri izvedbi del sodelovalo več domačih izvajalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Tudi letos so v Kraščih pripravili prav poseben kres
V Kraščih vsako leto pripravijo posebno kresovanje – kres prižgejo namreč na Ledavskem jezeru. Tako je bilo tudi letos. Po nagovoru cankovskega župana Danila Kacijana in krajšem kulturnem programu so vaščani postavili tudi mlaj.
Deset sob v srcu mesta
»Uporabili smo obstoječe prostore in preuredili celotno podstrešje, tako da bo zajemalo sedem hotelskih sob. Skupno bo v objektu na voljo deset sob. Pri tem smo se odločili za standard štirih zvezdic, zato bo imel hotel tudi dvigalo in vso ponudbo, ki je značilna za male družinske butične hotele, ki sodanes v trendu,« pojasnjuje Farič. V nekaterih sobah so še posebne stopnice, ki bodo vodile do mansardnega prostora. »Te sobe so zamišljene za družine, saj bodo v njih dodatna ležišča, na katerih lahko prespijo otroci. Tudi če recimo želita v mestu prenočiti sodelavca v času poslovnega dogodka, bosta lahko prenočila v isti sobi na ločenih ležiščih. Skratka, želeli smo izkoristiti ves prostor, ki je bil na voljo.« Pri zasnovi vsebine so po besedah Fariča izhajali iz koncepta meščanske hiše, kar je ta stavba nekoč bila. »Zato smo se v skladu s stanovanjskim delom, ki je bil nekoč nad lekarno, odločili za velike sobe s 30 kvadratnimi metri površine, ki bodo zadovoljile tudi zahtevnejše goste. Tudi na podstrešju smo poudarili nekatere elemente, kot so stari tramovi. Torej smo izkoristili tisto, kar je že bilo v hiši, poleg tega smo pri prenovi uporabili naravne materiale, kot so kamen, les, železo in steklo, kar v sodobnem estetskem smislu omogoči dobro fotografijo in človeka nagovori k obisku,« še pove Farič, ki upa, da bo hotel prve goste sprejel že to poletje.
Do državnega denarja niso mogli
Kot rečeno, je investitor projekta družba Kompas Pomurje v lasti Fariča in Mateja Fišerja. Pri tem se Farič sprašuje, kaj je z vsemi sredstvi, ki jih država obljublja za investicije. »S tovrstno novo investicijo nismo bili upravičeni do nobenih subvencij ali nepovratnih sredstev, niti do sredstev za energetsko sanacijo ali obnovo fasade. Edino pri ribniškem skladu smo dobili posojilo, ki je subvencionirano za obrestno mero. V tem primeru gre tudi za kulturnozgodovinski objekt, ki je pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine, s katerim smo doslej dobro sodelovali. Našli smo številne kompromise, da je bila obnova narejena strokovno in v skladu z njihovimi smernicami.« Odločitev, da so se ravno zdaj lotili investicije, po besedah Fariča ni povezana z zaprtjem bližnjega hotela Diana. »Na Diano in druge ponudnike ne gledamo kot na konkurenco, temveč kot na dobrodošlo ponudbo, da bomo vsi skupaj postali zanimivi kot turistična destinacija. Gost pa bo na koncu sam izbral, kje bo prenočil.«
Agencija in recepcija v enem
Glavni vhod v hotel bo po prenovi gosta pripeljal v kombiniran prostor, ki bo hkrati recepcija in turistična agencija. Osnovna dejavnost, s katero se je Farič ukvarjal že doslej, bo njihova dodatna prednost, saj bodo lahko obiskovalcem sami uredili aranžmaje za številne dejavnosti ob obisku Pomurja. »To je tudi cilj te povezanosti. V dvajsetih letih dela v turistični agenciji smo si nabrali veliko izkušenj, prav tako vemo, kako to delajo drugod. Obiskovalci danes povsod iščejo vsebino. Tudi v Prekmurju moramo najti vsebino, zaradi katere bo gost prišel k nam. Morda bo kdo res prišel samo zaradi dobrega krožnika, širše gledano pa je zgolj s tem težko pridobiti večje število turistov.Obiskovalci navadno želijo tudi kaj videti in doživeti, zato je dobro imeti zbrane možnosti vseh ponudnikov na enem mestu. Prav tako mu mora nekdo znati glede tega svetovati in mu ne nazadnje to izkušnjo tudi organizirati.« Gostom bodo v hotelu Belmur ponujali prenočitev z zajtrkom. Prostor, v katerem bo jedilnica, bo v popoldanskem času namenjen tudi drugim dejavnostim, kot so delavnice ali teambuildingi podjetij. Parkirišče za hotelske goste bo urejeno na dvorišču za hotelom. »Na tem območju želimo urediti še majhno teraso, ki bo povezana z zajtrkovalnico. Bogastvo te hiše je tudi klet, ki smo jo lično preuredili, v njej bo vinoteka, kjer bodo občasni dogodki, povezani z vinom.« Ureditev novega objekta sovpada s prenovo Slovenske ulice, ki je bila dokončana lani. »Hotel bo obogatitev tega prostora, hkrati so s tem izzvani tudi lastniki drugih objektov v ulici, da uresničijo investicije, s katerimi bo ta ulica res dobila podobo, kakršno si zasluži. Ne nazadnje je to glavna ulica v mestu, ki je zdaj urejena in lahko ponudi neko udobje tako obiskovalcem kot domačinom.«
Ime, ki odpira nove poglede
Umetnostni zgodovinar Janez Balažic pojasnjuje, da ima ime Belmur historično ozadje, saj se beseda Belmura pojavlja že med zgodnjimi omembami Murske Sobote. »To je pojem, ki označuje zemljišče, hkrati pa tudi naselje in dvor. V nekem trenutku sta se Belmura in Murska Sobota pomensko zlili. Belmura izzveneva neki arhetipski svet in geografsko rezonira prostor med ravnico in obronki Goričkega. Menim, da se ta pojem sklada s predstavo o tem prostoru, hkrati pa ne posega ceneno zgolj v topografsko označitev Murske Sobote. Zato se lahko naveže na zgodbo – pripoved, ki obiskovalca samega sili v raziskovanje in razmislek. Ga vodi naprej do iskanja ponudbe, ki ni povezana samo s hitro prehrano, temveč s spoznavanjem prostora.«