Sredi oktobra smo bili mediji seznanjeni z neprijetno situacijo, do katere prihaja v osrčju Ljutomera. V starih stanovanjskih objektih na naslovih Prešernova cesta 13 in 13a se je sedem socialno ogroženih družin znašlo na robu brezdomstva. V tem poslopju je imel nekoč sedež ljutomerski zdravstveni dom, nato pa je pod lastništvom občine služil za potrebe socialnih stanovanj. Zgodila se je denacionalizacija, objekta sta bila vrnjena dedičem družine Herndl – trije so državljani Avstrije in eden Grčije –, ki pa so v bistvu dobili v last premoženje, s katerim ne morejo prosto razpolagati. Tu se zadeva zaplete.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuMuri kazen disciplinskega sodnika
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Boštjan Jegič je po 13. krogu Prve lige Telemach po medsebojni tekmi v Murski Soboti (1:1) zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev izrekel nekoliko višji denarni kazni nogometnima kluboma Maribor in Mura.
Obstoječi najemniki, gre torej za sedem gospodinjstev, trdijo, da kot pravno neuki državljani niso bili seznanjeni z denacionalizacijskim postopkom in so bili »nepričakovano prisiljeni«, da podpišejo nove pogodbe z zagotovilom, da bodo le tako lahko ostali v stanovanjih in se zanje ne bo nič spremenilo. Po stanovanjskem zakonu sprememba lastništva seveda ne vpliva na najemna razmerja, kar pomeni, da so se morale skleniti nove pogodbe. Rajko Šimonka, direktor nepremičninske agencije Prips, ki so jo za upravljanje objekta najeli novi lastniki, pojasnjuje, da so bile štiri pogodbe sklenjene za najem tržnega najemnega stanovanja in tri za najem neprofitnega stanovanja s subvencijo neprofitne najemnine. Ljutomerska občina pa ob tem dodaja, da od spremembe lastništva, ki se je zgodila z dokončanjem denacionalizacijskega postopka leta 2008, najemnikom več ne zaračunava najemnine, ampak jim plačuje subvencijo neprofitne najemnine. »Izjava, da najemniki niso vedeli za spremembo lastnika nepremičnin, nikakor ne more držati,« glede na navedeno poudarjajo v občinski upravi, medtem ko Šimonka dodaja, da so najemniki ob spremembi lastništva vstopili v najem pod enakimi pogoji.
Odpovedati najemno pogodbo ni tako preprosto
Leta 2022 sta bili nepremičnini dani na trg, lansko jesen pa se je po navedbah Šimonke pojavil kupec, ki je postavil pogoj, da se nepremičnina izprazni. Decembra istega leta so bile najemne pogodbe odpovedane, kot rok za izselitev in predajo stanovanja pa je bil določen konec leta 2024. Septembra letos so najemniki dobili »prijazen opomnik«, da se datum predaje približuje. »Srečanja s stanovalci so potekala ves čas in nikoli nisem imel občutka, da je stvar nerešljiva. Verjamem pa, da je selitev iz centra mesta zanje manj udobna. Stanovalce poznam in vem, da so socialno ogroženi. Iz navedenega razloga postopek peljemo zelo počasi in tako, da je zanje kar najmanj stresno,« zatrjuje Šimonka in posebej poudarja, da nikogar ne želijo pozimi na silo izseliti in so pripravljeni počakati, se prilagoditi in poiskati rešitev. Deložaciji se tako novi lastniki želijo na vsak način izogniti. V resnici je morebitno sodno reševanje spora lahko sila nepredvidljivo. Ni skrivnost, da je zakonodaja na tem področju močno na strani šibkejšega, torej najemnika. Tudi sodna praksa temu pritrjuje. Najemno pogodbo za tržna stanovanja lahko lastnik po stanovanjskem zakonu odpove praviloma zgolj iz krivdnih razlogov ali če je tako dogovorjeno v najemni pogodbi. V primeru nekrivdnega razloga odpovedi najemne pogodbe, za kar očitno gre v ljutomerskem primeru, pa mora lastnik najemniku »priskrbeti drugo primerno stanovanje«. To je še posebej jasno v primeru neprofitnega najema. Šimonka pravi, da so stanovalcem ponudili druga stanovanja, a ponudbe niso sprejeli, ne želi pa komentirati njihovega morebitnega nespoštovanja določil pogodbe, kar bi lahko bila podlaga za krivdni razlog odpovedi najemne pogodbe.
Pet jih čaka na občinsko stanovanje
Kaj pa občina? Najemniki trdijo, da jim ta še zmeraj ni izdala odločb po vložitvi prošnje na letošnji razpis za najem neprofitnih stanovanj v občinski lasti. Na občini pravijo, da se je na javni razpis prijavilo pet najemnikov iz nesrečne stavbe v Prešernovi cesti, od tega sta dve samski osebi in trije prosilci z dvema družinskima članoma. »Dodeljevanje stanovanj se bo izvajalo glede zmožnosti oziroma po izpraznitvi stanovanja v občinski lasti,« pojasnjujejo v upravi ljutomerske občine. Prazna stanovanja v lasti občine, dodajajo, se sicer dodeljujejo na podlagi vrstnega reda prednostne liste, ki je bil oblikovan na podlagi ogledov in ocenitve stanovanjskih razmer v skladu z veljavno zakonodajo. Z drugimi besedami, počakati bodo morali na vrsto. Druga plat zgodba je denacionalizacijski postopek, v katerem so upravičenci dobili premoženje povrnjeno v naravi, čeprav je občina temu nasprotovala. V obdobju, ko je bil na čelu ljutomerske občine Franc Jurša, je občina pisno obvestila upravno enoto, ki je vodila postopek, da »ni imela planiranih sredstev za odkup objektov na Prešernovi cesti 13 in 13 a, kakor tudi ne sredstev za izplačilo odškodnine kot nadomestila za vračanje objektov v naravi«. Celotna zgodba ima tako večplastno ozadje, veliko krivcev in žrtev, katerih vloge se pogosto tudi izmenjujejo.