V uredništvu smo prejeli pismo, ki so ga podpisali vaščani Sodišinec in v njem opozorili na popolnoma zanemarjeno strugo potoka Mokoš. »Vsakič, ko pride do obilnega deževja, se zaradi zastoja vode dvigne podtalnica in zaliva kleti, ki jih recimo do konca 80. let nikoli ni. Tudi kleti hiš, ki so precej oddaljene od struge tega potoka, so sedaj večkrat v vodi,« so med drugim zapisali v pismu.
V Sodišince smo se, ko je bilo obdobje obilnejšega dežja, odpravili tudi mi. Srečali smo se s predsednikom vaškega odbora Mirjanom Kuzmo. »Večkrat pride do tega, zdaj je situacija huda, saj voda stoji povsod,« je povedal, ko smo hodili vzdolž potoka in opazovali vodo, ki je stala na nekaterih dvoriščih, njena gladina v potoku pa je bila precej višja kot sicer. Resda je bilo mogoče opaziti, da je že nekoliko upadla, da pa je bila v prejšnjih dneh, ko je močno deževalo, še višja. Mnogi so imeli vodo v kleteh. »Tudi pri nas je klet zalita. Nekateri jo prečrpavajo, mi ne, ker potem odpremo žilo in voda samo še bolj teče.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Spomni, da se je v preteklosti že večkrat opozarjalo na zanemarjenost potoka, vendar so opozorila navadno naletela na gluha ušesa. Pristopila je tudi Marija Štefanec, ob hiši katere teče potok. Razočarana je, da se, kljub temu da se težava vleče že več let, nič ne spremeni. »Od moževe smrti bodo minila tri leta in še ko je bil živ, sva imela večkrat težave. Voda je stala na dvorišču, zalit je bil vrt, vedno so nam govorili, da bodo uredili, ampak spremenilo se ni nič. Tudi tokrat so prišli pogledat, a nihče ni nič naredil. Ni mogoče, da nihče ne ukrepa. Kam gre denar, da bi se uredil Mokoš,« se jezno sprašuje Štefanečeva.
Želijo, da bi vsak pripomogel
Za območje potoka Mokoš je odgovorna Direkcija Republike Slovenije za vode, sektor območja Mure. Pristojni so za izvajanje nalog s področij dela gospodarskih javnih služb, urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma preostalih postopkov. »Direkcija na vodotokih izvaja redna vzdrževalna dela skladno z letnim programom ter opredeljenimi prioritetami. Ker finančna sredstva niso neomejena, na podlagi stanja vodotokov določamo prioritetna območja del. Vzdrževalna dela se prioritetno opravljajo na vodotokih 1. reda, nato pa tudi na drugih,« so odgovorili na vprašanje, zakaj je struga zanemarjena.
Poudarili so še, da je potok Mokoš uvrščen med vodotoke 2. reda, v 1. red v Pomurju spadajo le Mura, Ledava in Ščavnica. »Kljub temu spremljamo vse vodotoke, in če na nekem območju prepoznamo potrebo po ukrepanju, območje prioritetno obravnavamo,« so še navedli v odgovoru in dodali, da je direkcija v letu 2023 podpisala pogodbo s koncesionarjem o izvedbi dodatnih vzdrževalnih del med naseljema Krog in Gradišče, torej tudi potoka Mokoš. Namen teh dodatnih del je vzpostavitev prvotnega pretočnega profila vodotokov na tem območju.
Direkcija za vode je še poudarila, da lahko k dobri pretočnosti vodotokov 2. reda pomembno pripomorejo lastniki vodnega ali priobalnega zemljišča, ki so skladno z zakonom o vodah dolžni sami odstranjevati odvečno zarast na bregovih, plavje, odpadke ter druge opuščene in odvržene predmete ter snovi z vodnih zemljišč. Ponekod so po njihovem lastniki zemljišč pri vzdrževanju potokov bolj vestni kot drugod. »Kljub temu se trudimo, da lastnike vseh obalnih in priobalnih zemljišč obveščamo o tej dolžnosti in jim pri tem pomagamo z napotki o pravilnem ravnanju in vzdrževanju. Želimo si, da bi vsak prepoznal svojo vlogo, saj bomo s skupnimi močmi veliko bolj uspešni pri zagotavljanju dobre pretočnosti vodotokov in s tem zmanjšali težave v času obilnejših padavin.«
Zapisali so še, da direkcija zaradi neopravljanja vzdrževalnih del doslej okoljskemu inšpektoratu ni prijavila nobenega lastnika zemljišča, ki meji na potok Mokoš, prav tako niso prejeli nobene prošnje za ukrepanje. Tudi iz Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor so nam odgovorili, da niso prejeli nobene prijave v zvezi s potokom Mokoš, čeprav so vaščani v pismu zapisali, da inšpektorat ignorira vse njihove dopise.
Odgovor je vedno enak
Župan Občine Tišina Franc Horvat se prav tako sprašuje, zakaj direkcija že 40 let ni nič vložila v potok Mokoš. »Občina je v času mojega županovanja za služnosti plačala prek 40 tisoč evrov. Če bi se samo to vrnilo v občino, bi bilo dosti manj poplav.« Horvat zagotavlja, da je občina z direkcijo v stiku, a vsakič prejme odgovor, da bodo stvari urejali, ko bodo imeli več sredstev. Po županovih besedah bi bilo treba v strugi odstraniti zarast in sčistiti les, da bi se voda lahko razlivala v Mokošu. Pravi, da če bi občina hotela posegati v potok, bi morala pripraviti in financirati poplavno študijo in projektno dokumentacijo.
»Lani je direkcija del potoka Mokoš uredila brez kakršnih koli papirjev, ker so izvajali vzdrževalna dela v javno korist. Ni bilo treba nobenih papirjev, pa je stalo tisoč evrov, da so očistili 300 metrov.« Kot še pravi Horvat, direkcija občinam narekuje, naj obveščajo priobalne lastnike, da morajo v skladu z zakonodajo zemljišča čistiti, vendar medobčinske inšpekcije nimajo pristojnosti nad tem zemljiščem. To mora storiti inšpektorat za okolje in prostor, ki pa se tega dela ne loti.
Župan Občine Tišina težavo vidi tudi v tem, da nekateri občani v potok vozijo odpadno listje in travo. »To sem videl na lastne oči. Zdaj pa je občan poslal elektronsko sporočilo, da Mokoš ni pretočen. Torej se najprej noter nosi trava, potem pa se občini piše, naj to reši.« Dodal je še: »Padavine so vedno bile in bodo. Mi smo že imeli kakšnih dvajset akcij, nekaj so nam pomagali izvajalci na terenu, nekaj smo sami poklicali, ker jih ni bilo. Pomagalo se je očistiti zarast, listje, veje. Poseg je možen le s soglasjem direkcije, ki zahteva prej omenjeno dokumentacijo, zaradi česar smo spet v začaranem krogu.«
Urgentne situacije tako po Horvatovih besedah skušajo reševati, da preprečijo še večjo škodo. Kot pomembna dejavnika, ki poslabšujeta problematiko, pa je naštel še visoko podtalnico in zasipavanje depresij, kjer se je nekoč Mokoš razlival.
Direkcija s prepovedjo
Direkcija Republike Slovenije za vode je nekaj dni po našem poizvedovanju izdala poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda. V njem je, poleg tega da je spomnila na zgoraj omenjeno dolžnost priobalnih lastnikov, navedla, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršno koli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano na vodnem in priobalnem zemljišču postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij.
