Vlada je 2. februarja izdala odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanju ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2023. Za ta namen je zagotovljenih 2,1 milijona evrov, ki jih bodo prejele občine na dvojezičnem območju, od tega prekmurske dober milijon evrov. Občina Lendava bo za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone madžarske narodne skupnosti prejela 326 tisoč evrov (v letu 2022 je za ta namen prejela 308 tisoč evrov), Moravske Toplice 242 tisoč evrov (206 tisoč evrov), Dobrovnik 213 tisoč evrov (192 tisoč evrov), Šalovci 145 tisoč evrov (126 tisoč evrov) in Hodoš 111 tisoč evrov (105 tisoč evrov).
Na takšen razrez sredstev se je odzval lendavski župana Janez Magyar. Urad za narodnosti, ki je pripravil predlog za vlado, je pozval, naj ga umakne in pripravi novega. Svoj protest je utemeljeval z izračunom odobrenih sredstev na število pripadnikov madžarske narodnosti s to volilno pravico. In po tem merilu bo lendavska občina z največjim številom pripadnikov madžarske skupnosti prejela najnižji znesek. Lendavski župan opozarja, da gre za diskriminatoren odnos do pripadnikov narodnosti in da bi bilo treba pri odločanju o višini sredstev za namen dvojezičnosti upoštevati število pripadnikov narodne skupnosti. To bi moral biti po njegovem mnenju osnovni kriterij za delitev sredstev. Zahteva, da urad umakne prvotni predlog in pripravi novega, ni bila uslišana, zato je Magyar terjal od urada pojasnilo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Število pripadnikov ni merilo
V uradu pravijo, da so lendavsko občino 17. februarja obvestili, da so odgovor na njihov prvi dopis vključili v dokument Odločba 2023 – informacije in navodila za poslovanje in poročanje, ki so ga občine prejele 3. februarja. V njem so zapisali: »V besedilu odločbe je obrazložen postopek priprave odločbe in izračuna pripadajočih sredstev za posamezno občino na podlagi v uredbi navedenih meril oziroma kriterijev. Izračun vsako leto pripravi ministrstvo za finance, na podlagi vhodnih podatkov občin vključno s samoupravnimi narodnimi skupnostmi (poraba v preteklem letu z odločbo pridobljenih sredstev po namenih) in urada (celoten obseg sredstev po odločbi za posamezno občino vključno s samoupravno narodno skupnostjo) na podlagi formule, določene v uredbi. Postopek je podrobneje pojasnjen v odločbi, dodatno ga tu omenjamo zaradi dopisa občine, v katerem protestira zaradi domnevno prenizko dodeljenega zneska glede na število pripadnikov narodne skupnosti v občini. Pri pripravi uredbe, ki se je začela uporabljati leta 2018, so sodelovali predstavniki občin, občinskih samoupravnih narodnih skupnosti, resornih državnih organov in urada. V postopku priprave je bilo ugotovljeno, da število pripadnikov narodne skupnosti v občini ne more biti merilo.« Dodali so še, da urad in tudi ne kateri koli drug organ nima pristojnosti, da bi samovoljno odločal o dodelitvi sredstev in pri tem obšel veljavne pravne podlage.
Pričakuje odpravo nesorazmerij
Občina Lendava je prejela od urada le delni odgovor na zastavljena vprašanja, in še to le v okviru obrazložitve postopka priprave odločbe in izračuna pripadajočih sredstev za posamezno občino za leto 2023, je za Vestnik izjavil lendavski župan Janez Magyar. »Pričakovali smo namreč, da se bo urad konkretno opredelil do vseh naših vprašanj in ugotovitev s podanimi rešitvami, saj iz višine sredstev, dodeljenih posamezni dvojezični občini, izhaja nesporno dejstvo, da gre za nepravično razdelitev teh sredstev.«
Urad se je torej v obrazložitvi skliceval na merila in kriterije uredbe o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pa je bila sprejeta leta 2018. Pri tem je sodelovalo takratno vodstvo lendavske občine, torej takratni župan Anton Balažek in podžupan Ferenc Horvath, in ne zdajšnje vodstvo občine, še podčrta Magyar. Poudarja tudi, da sedanji kriteriji in merila po uredbi ne izražajo sorazmernosti sredstev glede na dejansko stanje posameznih občin na tem področju. »Občina Lendava je zato pričakovala in še vedno pričakuje, da se bo urad za narodnosti konkretno opredelil do njenih vprašanj in ugotovljenih dejstev in da bo podal tudi konkretne rešitve za odpravo teh nesorazmerij, predvsem z vidika in primerjave z enako višino vrednosti povprečnine po občanu za vseh 212 občin v Sloveniji,« je odločen župan Občine Lendava.