Z vidika pospeševanja razvoja posamezne lokalne skupnosti je zelo pomembno, da so na voljo primerna zemljišča za investitorje, ki bi želeli na območju posamezne lokalne skupnosti zagnati gospodarsko dejavnost. To prinaša nova delovna mesta, povečuje potrošnjo in bruto družbeni proizvod ter na splošno pozitivno vpliva na razvoj nekega okolja. Da takšnih zemljišč več ni na razpolago, je eden izmed pogosto slišanih očitkov za soboško občino.
Severna obrtno-industrijska cona (SOIC) je razprodana, precej zemljišč, ki so jih zasebniki odkupili od mestne občine, pa sameva. Lep primer je okoli pet hektarjev veliko zemljišče v lasti družbe Bisol, kjer kljub lanskemu zaprosilu za lokacijsko informacijo ni videti premikov. Neki premiki so se na drugi strani zgodili na okoli 20 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču v lasti pohištvenega giganta Les-MMS, ki upravlja trgovini Lesnina in Mömax. Družba v avstrijski lasti je namreč lani sprožila postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za trgovski objekt, namenjen prodaji pohištva in drobnega inventarja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Neizkoriščen razvojni potencial
Ob zemljišču, kjer naj bi v bližnji prihodnosti zrasla nova XXXL Lesnina in Mömax, pa leži eno redkih razvojnih zemljišč, ki so še v lasti soboške občine. Gre za več kot 15 tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo, ki meji na trgovski center Obi in v večji meri na družbo Xal Svetila in zemljišča v njeni lasti. Ravno Xal je v začetku lanskega leta mestni občini poslal pisni interes za spremembo veljavnega prostorskega akta občine, ki bi mu omogočila širitev proizvodnje, pri čemer bi od občine odkupil navedeno zemljišče. Mestna občina je bila seveda temu naklonjena, toda naleteli so na težavo. Območje je namreč rezervirano za načrtovano obvozno železniško progo, ki bi potekala skozi SOIC, zato ministrstvo za infrastrukturo stavbno zemljišče, ki je v lasti soboške občine, varuje za koridor obvozne tovorne železniške proge.
Kljub več sestankom in prizadevanju občine so po navedbah soboške mestne uprave pristojni vztrajali, da se zemljišče še naprej varuje za obvozno železniško progo. Kot zatrjujejo v mestni upravi, ta železniški koridor ni načrtovan v nobenem državnem prostorskem načrtu, ampak zgolj v občinskem prostorskem načrtu, pa še to le idejno in zgolj na strateški ravni. »Za mestno občino je parcela velik razvojni potencial, ki pa je s takšno rezervacijo prostora neizkoriščen. Z vzdrževanjem te površine imamo velike stroške in se nam postavlja tudi vprašanje gospodarnosti ohranitve lastništva te nepremičnine,« poudarjajo v mestni upravi in dodajajo, da je rezervacija prostora za investicijo, ki časovno ni načrtovana v realni prihodnosti, zelo omejujoča tako za občino kakor tudi za investitorje v SOIC.
Kot drugi tir glavne proge
In kaj pravijo pristojni? Stališče glede varovanja koridorja ostaja nespremenjeno, drugo vprašanje pa je, kdaj naj bi prišlo do gradnje tega obvoznega tira. Kot nam je pojasnila Vlasta Kampoš Jerenec, vodja sektorja za železnice in žičnice na ministrstvu za infrastrukturo, je obvoznica Murska Sobota predvidena kot drugi tir glavne železniške proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš–državna meja, do gradnje pa bo prišlo, ko bo kapaciteta enotirne proge izkoriščena oziroma ko vplivi hrupa na mesto na obstoječi trasi ne bodo več obvladljivi z danes poznanimi sredstvi za zmanjševanje vpliva hrupa na okolje. »Treba je poudariti, da v vsakem primeru ostane obstoječa trasa železniške proge skozi mesto aktivna, saj bi se uporabljala za lokalni promet. Obvoznica Murska Sobota bi se uporabljala za direktne, predvsem tovorne vlake, s čimer bi se hrup in drugi vplivi na mesto zmanjšali,« še pravi Kampoš Jerenčeva in dodaja, da so bile pripravljene tri različice obvozne proge okoli Murske Sobote z namenom preusmeritve tranzitnega tovornega prometa.
Obvozna proga je po njenih besedah predvidena tudi kot povezava za predvideno železniško progo Beltinci–Lendava ter predvideno železniško progo v smeri Gornje Radgone. »Natančnejše rešitve in s tem obseg posegov na posamezne zemljiške parcele v Murski Soboti bodo opredeljeni v postopku državnega prostorskega načrtovanja. Ko se bo postopek začel, bo Mestna občina Murska Sobota vključena v vse faze postopka,« napoveduje vodja sektorja za železnice in žičnice. Kot je moč razumeti njena pojasnila, v katerih omenja tudi železniške povezave, o katerih se že leta in leta samo veliko govori, aktivnih premikov pa ni na obzorju, je tudi občinska parcela obsojena na dolgotrajno samevanje. Vmes pa bo odpeljal še kakšen vlak s potencialnimi investitorji.
Za Xal strateškega pomena
Družba Xal je lani za okoli 1,7 milijona evrov kupila nedokončani objekt propadlega Pomurskega avtocentra s pripadajočim zemljiščem, ki ga namerava prenoviti za proizvodno-skladiščno dejavnost, a to ni bila alternativa. Tik pred oddajo prispevka v tisk se nam je namreč oglasil vodja obrata Tadej Topolnik in zatrdil, da so v družbi še zmeraj zainteresirani za nakup zemljišča, ki je rezervirano za obvozno železniško progo. Še več, to zemljišče vidijo kot strateško pomembno za nadaljnji razvoj soboške družbe, ki je v lasti avstrijskega proizvajalca svetil.
