Sojenje Francu Kanglerju: Noče več prestopiti praga sodišča

V primeru Prestavitev kolektorja, ki ga obravnava sodišče v Murski Soboti, se je zgodilo to, kar je Franc Kangler nestrpno pričakoval in sploh želel. Soočil se je namreč s sodnikom Janezom Žirovnikom, ki se je podpisal pod vse prisluškovalne odredbe in s katerim naj bi bil v konfliktu že od takrat, ko je bil Žirovnik zaposlen v vodstvu Slovenske obveščevalne in varnostne službe (Sove). Kangler se v tem postopku skupaj z nekdanjo direktorico mestne uprave Milico Simonič Steiner in vodjo urada za komunalo Vilijemom Eisenhutom brani očitkov o zlorabi položaja.

Sedem let čakanja
Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij je danes opravila narok o izločitvi dokazov iz sodnega spisa - gre predvsem za dokaze, pridobljene z Žirovnikovo odredbo, svojo odločitev pa bo sporočila pisno. Višji državni tožilec Drago Farič, ki je pregon trojice dobil v roke od mariborskih stanovskih kolegov, bo nato sprejel odločitev, kaj bo naredil z obtožnim aktom - ali bo pri njem vztrajal ali ga bo umaknil. Trojica je sicer že novembra 2016 na predobravnem naroku zanikala krivdo, da so domnevno ob gradnji nove tržnice izvajalcu del - družbi Konstruktor VGR - preplačali komunalne kolektorje in jim s tem pridobili veliko protipravno premoženjsko korist, vsaj 150 tisoč evrov.

"Sedem let sem čakal, da sem končno dobil priložnost, da sem lahko zaslišal priče. Če je vsaj malo pravice v Murski Soboti, ne bom nikoli več prestopil praga tega sodišča," je v svojem slogu na koncu današnjega naroka izjavil Kangler. Pavlič Goldinskijeva je namreč sledila odločitvi vrhovnega sodišča, ki je v primeru podžupanje Astrid Bah razveljavilo že pravnomočno obsodbo Kanglerju, ker je ocenilo, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker sodišče ni ugodilo zahtevi po zaslišanju Žirovnika in bivših poslancev Rudija Mogetain Jožefa Jerovška.
Vesel, da je pričal
"Odločno zanikam, da sem kot svetovalec in namestnik direktorja Sove prihajal v konflikte z obtožencem. Šlo je za strokovno debato in izmenjavo različnih mnenj, kar je razumljivo. Sam sem predstavljal izvršilno vejo oblasti, obtoženec pa zakonodajno," je nastop začel Žirovnik. Zanikal je, da naj bi bil Kanglerju namenil stavek "Vsak dobi svoje, pa tudi ti boš", ko so člani komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) oktobra 2001 na sedežu Sove opravljali nadzor zaradi tatvine orožja iz vojašnice v Postojni. Primer Kangler je na mizo dobil po vrstnem redu kot dežurni preiskovalni sodnik.

Da bi se izločil, pa o tem ni razmišljal, je pojasnil, saj "postopki, ki sva jih z obtožencem imela kot člana izvršilne in zakonodajne oblasti, ne morejo vzbujati vtis, da bi bil lahko nekdo pristranski. To so potrdili tudi ustrezni organi". Kanglerju je pritrdil, da se poznata že več kot 30 let, saj sta dolgo časa službovala in se srečevala v stavbi na Maistrovi 2, kjer je bil sedež uprave za notranje zadeve, tam je bil zaposlen Kangler, in služba državne varnosti, kjer je sam služboval. Sodnik je bil vesel, da je lahko kot priča pojasnil dogodke, ki jih kot sodnik sicer ne sme.
Čigav je podpis?
Franc Kangler je na sodišču večkrat ponovil, da je preganjal ljudi iz službe državne varnosti, v kateri je bil tudi Žirovnik, kar je razlog, da bi se moral kot sodnik izločiti iz njegovega primera. Kanglerja je zmotilo, ker se Žirovnik ni spomnil vseh dogodkov, o katerih mu je govoril. "Maja 2008 je preiskovalni sodnik, ki so mu policisti prinesli podatke o meni, da bi podpisal odredbo za prisluškovanje, odredbe ni podpisal. Vi pa ste potem decembra odredbo na podlagi enakih podatkov podpisali in policiji dovolili grob poseg v mojo zasebnost. Če bi preverili sume, nikoli ne bi odredili prikritih ukrepov. Kot da so policisti čakali, kdaj boste dežurni," je bil oster Kangler. Uspel je tudi doseči, ko je Žirovniku pokazal omenjeno odredbo, da je ta priznal, da podpis na odredbi ni njegov. "Ne vem, čigav je podpis," se je branil sodnik. "Odredbo mora podpisati sodnik in nihče drug. Prav tako v njej ni zapisano, da sme policija prisluhe prepisati, a je to vseeno počela, vi pa ste ji to dovolili. Gre za hude kršitve mojih pravic," je bil še odločen Kangler.

Kangler duša komisije
Da so se med Kanglerjem in Žirovnikom na sejah Knovs in med nadzori, ki so potekali na sedežu Sove večkrat pojavili ostri in globoki besedni dvoboji in konflikti, je pritrdil dolgoletni član komisije Rudolf Moge. "Kolega Kangler je bil duša te komisije, bil je neizprosen nadzornik, ki je pogosto postavljal neprijetna vprašanja," je opisal. Prepričan je, ker je denimo Kangler na laži ujel vodstvo Sove, torej tudi Žirovnika, ki je trdilo, da ni vpleteno v aktivnosti z ukradenim orožjem iz postojnske vojašnice - naposled so agenti Sove odkupovali ukradeno orožje -, bi lahko sodnik iskal možnost, kako mu vrniti udarec. "Kot javni uslužbenec ni mogel ugovarjati predstavniku zakonodajne veje oblasti, kot sodnik pa se je lahko maščeval. Na račun videza nepristranskosti bi se Žirovnik moral izločiti," je menil Moge. Jožef Jerovšek, med leti 2000 in 2004 predsednik Knovsa, je vedel za dogodek na hodniku Sove, ko naj bi bil Žerovnik Kanglerju zabrusil, da "Vsak dobi svoje, pa tudi ti boš«. Prav tako je prepričan, da bi se sodnik zavoljo tega moral izločiti, in ne, da je podpisal odredbe o prisluškovanju.

Lažje se bo odločil
Ob robu današnjega naroka se je v izjavi Franc Kanglerdotaknil tudi morebitne kandidature na novembrskih volitvah za mariborskega župana. Dejal je: "Po današnjem dnevu se bom lažje odločil." In še: "Vse boste pravočasno izvedeli."

Nekdanji načelnik upravne mariborske enote Željko Vogrin se je leta 2007. leta prijavil na razpis za načelnika, ko mu je bil protikandidat tudi Žirovnik. »Ker sem dobil informacijo, da takratni minister Gregor Virant favorizira protikandidata, sem se sestal s Kanglerjem. Ta je rekel, da moramo to preprečiti, kajti župan in načelnik enote morata sodelovati. Vsi župani z območja upravne enote Maribor smo nato poslali pismo ministru,« je razložil Vogrin. Sicer je državni zbor Žirovnika za sodnika imenoval novembra 2007, ker pa je v tem času bil prijavljen na razpisu za načelnika upravne enote, je od kandidature Žirovnik takrat odstopil.