Najprej je bilo treba vzpostaviti dostop do učne snovi z zagotovitvijo računalnikov in odpravo tehničnih težav, denimo zaradi preobremenjenosti omrežja, kasneje pa so v ospredje prišla tudi druga vprašanja. Kako učencem najbolje predstaviti novo snov, ali bodo učenci pouk in obveznosti vzeli zares, pa tudi, kako ohranjati motivacijo. Pozanimali smo se, kako se odzivajo na nov način dela, ali jim je uspelo vključiti vse učence in kaj je včasih treba storiti, da pouk izpeljejo.
Nekateri učenci začeli izraziteje izstopati
»Najprej smo imeli tehnične težave, potrebovali smo kakšna dva ali tri tedne, tako učitelji kot učenci skupaj s starši, da smo se pri novem načinu šolanja ujeli,« nam je povedala Vasilija Stolnik, ravnateljica Osnovne šole Križevci. »Pokazalo se je, da bi bilo treba pri vseh dvigniti računalniško pismenost in ponovno v šole uvesti računalniško opismenjevanje. Potrudili smo se, da smo se povezali z vsemi učenci in da nobenega nismo izpustili.« Na šoli je 300 učencev, odstotek ali dva je takih, do katerih je težje priti. V prizadevanja so se vključili vsi zaposleni na šoli, tudi tisti, ki pri pouku ne delajo neposredno z učenci. »Če je bilo potrebno, smo delovne liste natisnili in jih prinesli učencem ali smo se z njimi pogovorili po telefonu. Zavedati se moramo, da zaradi različnih vzrokov vsi starši v danem trenutku ne morejo prevzeti vse te odgovornosti in obveznosti, ki jih imajo, za to pa smo mi tukaj.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Inline hokej: Horobek Fčele z dvema zmagama začele sezono
V preostatični hali - balonu pri OŠ Beltinci je bil prvi turnir letošnje sezone južne skupine 2. avstrijske lige v inline hokeju, v kateri tekmuje tudi beltinska ekipa Horobek Fčele.
Šolanje na daljavo in nov način dela sta prinesla tudi precej pozitivnih stvari. Mnogi učenci so pokazali veliko zagnanost pri delu. »Opažamo,« pove Stolnikova, »da učenci, ki so že prej sodelovali pri pouku in jim šola ni povzročala težav, tudi zdaj dobro delajo. Kar nekaj učencev, ki prej niso prišli do izraza, zdaj izrazito izstopa. Mnogi so učitelje s svojim sodelovanjem in opravljenimi nalogami izjemno presenetili in se izkazali. To je pokazalo, da je treba pri pouku v šolah uporabljati različne didaktične metode in pristope, da bi dosegli boljše rezultate pri več učencih.« Ne vedo pa, kako bo z ocenjevanjem, vsekakor ne bo takšno, kot je bilo prejšnja leta, bodo pa upoštevali različne vidike sodelovanja in napredovanja pri delu, pri tem jih bo vodila dobrobit otrok, še pove ravnateljica.
Starši igrajo pomembno vlogo
Tudi Viktor Navotnik, ravnatelj OŠ Grad, pritrdi, da so v začetku imeli nekaj tehničnih težav, potem pa je steklo. Petim družinam so posodili računalniško opremo ali tablice, s čimer si pomagajo pri učenju. »Dobro delo je v teh razmerah v veliki meri odvisno od tehnične usposobljenosti in moram reči, da se nam je zdaj to, da smo precej vlagali v IKT-opremo in usposabljanje, obrestovalo in pokazalo kot smiselna naložba,« pravi in doda, da je šolam, ki nimajo ustrezne tehnične opreme, nedvomno težje in imajo slabše možnosti za delo.
»Po poročanju naših učiteljev lahko povem, da naši učenci, teh je 197, delajo na polno in pridno sledijo pouku. Nekateri delajo bolj, drugi manj, ampak takih, ki se ne bi vključili v pouk na daljavo, pri nas ni. Velika zahvala gre tudi staršem, ki pri tem pomagajo in igrajo pomembno vlogo. Brez njihove angažiranosti, še posebno pri delu z učenci v nižjih razredih, bi težko šlo,« pravi sogovornik. Verjame pa, doda, da zaradi novega načina dela kakšne večje vrzeli v znanju ne bi smelo biti.
Gotovo je tak način dela težji tudi za učitelje, saj se delo pogosto raztegne čez ves dan. Poleg tega da šolarjem dajejo navodila za delo in naloge, z njimi ohranjajo tudi stike in jih motivirajo. Otrokom, ki doma nimajo tiskalnika, so priskočili na pomoč tudi tako, da gradivo tedensko natisnejo in ga nastavijo v škatle pred šolo, kjer si ga lahko vzamejo.
Kriza je tudi priložnost za razmislek
Navotnik razmišlja tudi o tem, kaj taka kriza prinaša. »Mogoče smo se v tej krizi tudi malo streznili in spoznali, da se je kdaj treba tudi ustaviti. Zdaj je na prvem mestu družina. Kriza je tudi pokazala, da vsega, čemur se je posvečalo toliko pozornosti, ne potrebujemo. Tudi kar se šolske snovi tiče, bo treba razmisliti, kaj je res smiselno otroke učiti in kaj bi lahko iz učnih načrtov izpustili.«
Na vseh šolah pa učitelji in strokovni sodelavci zdaj, ko so na drugačen način v stiku z učenci, zaznavajo tudi različne stiske otrok, mnogi so tudi ostali brez vsakodnevnega toplega obroka. Zato so se po šolah povezali z Rdečim križem, ki družinam pomaga s paketi s hrano.