Učenci in učitelji Osnovne šole Stročja vas so v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru v sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem pripravili razstavo z naslovom Učilnica v naravi. Gre za razstavo omenjenega šolskega muzeja, ki prikazuje šolske vrtove, njihovo zgodovino, razvoj in pa sedanjost, zato tudi nosi podnaslov: Šolski vrt včeraj, danes, jutri.
Razstava – kot pravi njena avtorica, Mateja Ribarič – poizkuša prikazati ne le preteklost učnih vrtov po Sloveniji, njihov kasnejši upad in današnji neke vrste ponovni vzpon. Ampak poizkuša pokazati tudi, kaj vse lahko otrokom dá vrt in delo v njem. Mateja Ribarič: »Pomembno je poznati znanje naših prednikov, ki so orali ledino na področju šolskih vrtov in njihova spoznanja povezovati s sedanjimi. Hkrati pa se spraševati, kaj pomenijo naša dejanja za prihodnost, saj smo s svojim ravnanjem do sočloveka in narave porušili ravnovesje. Kakšne zglede in sporočila dajemo s svojim ravnanjem našim najmlajšim?«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pirova zmaga črno-belih: Mura - Aluminij 3 : 1
V 33. krogu prve lige sta se v Fazaneriji merila Mura in Aluminij. Za goste je bila tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači po neuspešni sezoni razen za pridobivanje vnovičnega zaupanja privržencev niso imeli več za kaj boriti. So pa s to zmago vendarle tudi matematično potrdili obstanek v ligi, kar je seveda daleč od cilja, ki so ga najavljali še na začetku spomladanskega dela.
Razstava sama po sebi daje odgovor v smeri, kot ga predlaga avtorica – da je potrebno v vsako šolo in vsak vrtec vnesti vrt. Delo na šolskem vrtu je namreč več kot le delo ali učenje in ima več kot le pluse v zdravstvenem smislu. Je tudi delo v skupini, ki razvija sodelovanje in medsebojno pomoč.
Pomeni pridobivanje samozavesti, saj je bilo delo dobro opravljeno, rezultati pa so vidni takoj. Poleg tega, da se lahko na vrtu in ob vrtu učijo prav pri vsakem predmetu – pri slovenskem jeziku, pri tujem, pri matematiki, da o naravoslovju ali biologiji in kemiji sploh ne govorimo – je prijetna sprememba v ustaljenem pouku. Otroke pa razvija na emocionalnem nivoju, gre za ljubezen do narave, na estetskem, saj je vrt tudi lep, socialnem, že omenjeno delo v skupinah in seveda v zdravstvenem vidiku, saj gre za telesno aktivnost v naravi in za ekološko pridelano hrano.
Ob šoli v Stročji vasi nastaja vrt in po besedah ravnateljice, Mateje L. Polanič, bodo vrtu s pomočjo projekta SKUM – razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s pomočjo kulturno-umetnostne vzgoje – dodali še umetniške vsebine.
Več pa v tiskani izdaji Vestnika.
