"Glavni cilj ukrepov je zagotavljati pravice do izobraževanja in znanstvenega dela tudi v izrednih razmerah, kot organizirane oblike ta trenutek ne zagotavljajo. Predlagani ukrepi zagotavljajo pogoje za nadaljnji potek izobraževalnega in znanstvenega procesa na daljavo in za zaključek šolskega leta," je ukrepe predstavila ministrica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Osnovno-, srednje- in višješolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih kot tudi vse druge oblike dela na daljavo z učenci, dijaki in študenti sedaj potekajo v skladu s potrjenim šolskim koledarjem in nadomeščajo običajno izvedbo v razredu, je povedala ministrica. "Če bo zaradi trajanja izjemnih razmer to potrebno, bo s ciljem zagotavljanja pravic treba prilagoditi tudi načine ocenjevanja, odločanja o napredovanju, rokih za izdajo in razdelitev spričeval, načinih in rokih za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja," je pojasnila.
Za zdaj tudi ne razmišljajo o spremembah pri maturi: "Če se bo izobraževanje na daljavo odvilo na tak način, potem bomo šolsko leto končali v rokih. Znano pa je, da bo treba zaradi tega, ker učni proces ne poteka v fizični obliki, prilagoditi preverjanje znanja. S predstavniki strokovnjakov to zelo temeljito preigravamo in v najkrajšem možnem času bomo lahko te spremembe opredelili. Za zdaj je enotna ocena stroke, da naj se matura izvede." Prav tako je poudarila, da ne razmišljajo o podaljšanju šolskega leta v poletje. Ravno zato zdaj delo na daljavo zakonsko opredeljujejo kot enakovredno učenju v razredu, je pojasnila. Ukrepi urejajo tudi težave dijakov, vajencev in študentov v zaključnih letnikih, ki morda ne bodo mogli izpeljati praktičnega dela izobraževanja. Ministrica je pojasnila, da se jim bo štelo kot opravljeno, če bodo imeli pozitivne ocene pri strokovnih modulih v zaključnem letniku.
Visokošolski zavodi bodo lahko sprejeli spremembe obveznih študijskih programov za tekoče leto. Študenti višje- in visokošolskega študija, ki zaradi izrednih razmer ne bodo mogli redno opraviti obveznosti, bodo pridobili pravico do podaljšanja statusa v naslednjem študijskem letu. Na področju raziskovalne dejavnosti se bo izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo 31. decembra, podaljšajo za eno leto, letni obseg financiranja bo ostal nespremenjen.
Nosilci javnih pooblastil javnih služb, ki v času epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne smejo zaračunati, je pojasnila ministrica. "Zaposleni v teh zavodih bodo nadomestila plač ter stroškov zaradi neizvajanja pridobili iz proračuna. To velja tudi v primeru izvajanja storitev na primer v zasebnih vrtcih, ki jim bodo pripadala sredstva iz proračuna v višini 85 odstotkov za posameznega otroka," je pojasnila ministrica. Tako kot drugim samozaposlenim bo vlada izredno pomoč v višini univerzalnega temeljnega dohodka namenila tudi samozaposlenim na področju šolstva, izobraževanja in športa, ki zardi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti: 350 evrov za marec in 700 evrov za april in maj. Ministrica pa je opozorila, da do teh niso upravičeni tisti, ki imajo na dan uveljavitve zakona neplačane davčne obveznosti.