Pred dobrim desetletjem so začeli zasebni vlagatelji na strehah osnovnih šol, športnih in drugih objektov v lasti lokalnih skupnosti postavljati panele sončnih elektrarn. Občine so jih vabile z javnimi pozivi in z njimi sklepale pogodbe o ustanovitvi služnosti za daljše časovno obdobje. Ponekod je nameščanje panelov potekalo hkrati z obnovami ostrešij, ki so jih kot odškodnino izvedli lastniki elektrarn.
Po vzoru drugih lokalnih skupnosti se je za postavitev dveh sončnih elektrarn pred leti odločila tudi črenšovska občina, in sicer na objektih obeh osnovnih šol (OŠ), v Črenšovcih in na Srednji Bistrici. S podjetjem Enertec iz Maribora, ki je lastnik naprave na črenšovski osnovni šoli, doslej ni bilo težav, saj je ob enkratnem pojavu zamakanja strehe vzrok takoj odpravil. Povsem drugačno izkušnjo pa ima občina s podjetjem Ascons iz Rogaške Slatine, lastnikom elektrarne na strehi šole in telovadnice na Bistrici. Nekaj let po postavitvi panelov je streha telovadnice začela zamakati, vendar lastnik zahtevo po popravilu ves čas zavrača.
Ravnateljica opozarja že pet let
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Zlati" gol Igreca v 88. minuti pripeljal Nafto na korak do elite
Na uvodni tekmi 28. kroga druge lige so nogometaši vodilne Nafte v Kranju premagali Triglav, bilo je 1 : 2, in imajo zdaj pet točk prednosti pred drugim Primorjem, ki mora še odigrati svoje srečanje. Po tem krogu ostajata do konca prvenstva samo še dva kroga.
Telovadnica bistriške šole je bila zgrajena kot prizidek leta 1996 in takrat je bila zamenjana tudi kritina na šoli. Obnova strehe ob postavitvi sončne elektrarne torej ni bila potrebna. »Osebno sem temu nasprotovala, saj je šlo za novost in posledice še niso bile znane. Prav tako nismo vedeli, kakšno bo sevanje naprave na objektu, v katerem so vendar otroci,« pove Terezija Zamuda, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Bistrica. Kljub njenim pomislekom se je občinski svet odločil za podporo okolju prijaznega načina pridobivanja električne energije in za sklenitev služnosti. »Občina s tem ni pridobila nobene premoženjske koristi, kvečjemu na žalost samo težave,« je jasna Zamudova. Šele pozneje je namreč izvedela, za kakšen drobiž je streha njihove šole in telovadnice dana v zakup.
Na zamakanje strehe na telovadnici ravnateljica opozarja že dobrih pet let, in kot pravi, bo pri tem vztrajala. Toliko bolj, ker je zdaj jasno, da za zamakanje ni krivo sleme strehe, kjer ni panelov, kakor je trdil Sandi Skale, lastnik podjetja oziroma elektrarne. Občina je sleme dala obnoviti, toda voda ob dežju še naprej pronica v notranjost telovadnice. Zamudova tudi pove, da se Skale na številne dopise sploh ni odzival, na sklicani sestanek pa je prišel v spremstvu odvetnika. Zaupanja vanj in v krovca, ki je nameščal panele, ni imela že od začetka, saj sta jo motila neodkritost in obnašanje, kot da gre za njihov objekt, v zadnjem času pa tudi vse bolj aroganten odnos lastnika. Ta kljub koristim, ki jih je pridobilo njegovo podjetje z napravo, nikoli ni prispeval za šolski sklad niti centa.
Skrb vzbuja premočen strop
»Ob nevihtah nastavljamo vedra, v katera lovimo deževnico, vlaga pa se že pozna na parketu. A najbolj me skrbi, ali bo strop zaradi premočenosti popustil in padel v notranjost. Ta bojazen je pri meni še večja, odkar se je v neki telovadnici v Kranju zaradi dežja udrl strop. Po tistem dogodku ponoči nisem zatisnila očesa, kajti ne vem, kako zelo je premočen strop v naši telovadnici in kako dolgo bo vzdržal,« svoje skrbi opiše ravnateljica.
Njena bojazen je večja tudi po neljubem dogodku, ki se jim je zgodil po izvedeni energetski sanaciji objekta šole in obnovi prezračevalnega sistema. To sicer ni povezano z zamakanjem strehe, toda razloge za skrb še krepi. Pol leta po izvedenih delih energetske sanacije se je zaradi tehnične napake v jedilnici zrušil del stropa, vroča voda iz prezračevalnih cevi pa se je zlila v prostor. Sreča v nesreči je bila, da so prvošolci, ki so bili tam na malici, jedilnico nekoliko prej zapustili. »Zavedam se svoje odgovornosti za varnost otrok in dolžna sem opozarjati na problem zamakanja strehe, zato bom tudi vztrajala pri njegovem reševanju,« podčrta ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Bistrica. Z zamakanjem strehe povezuje še težave, ki jih imajo z lučmi v telovadnici, saj v njih neobičajno hitro pregorevajo žarnice, na udaru vlage pa je po njenem mnenju tudi preostala električna inštalacija v objektu.
»S problemom zamakanja strehe telovadnice se na občini ukvarjamo že ves čas od leta 2019,« je povedala zdajšnja črenšovska županja Vera Markoja. Pogodba o ustanovitvi služnosti je bila sklenjena med družbo Ascons in Občino Črenšovci novembra 2012 za dobo 25 let, nadomestilo za služnost pa znaša 7,5 odstotka donosa elektrarne. Elektrarno je postavil krovec Boštjan Ivanoš, s. p., iz Rogaške Slatine, ki je dal tudi petnajstletno jamstvo, čeprav je v pogodbi navedeno, da poškodba strehe bremeni služnostnega upravičenca. Zapisano je, da se služnostni upravičenec zavezuje, da bo v primeru poškodbe strehe, ki bi nastala pri gradnji ali upravljanju sončne elektrarne in bi lahko povzročila škodo na premoženju lastnikov, to takoj odpravil ali uredil, da bo streha v enakem funkcionalnem stanju kot prej, na primer vodotesno zaprtje strehe. V pogodbi je še navedeno, da če služnostni upravičenec ne odpravi poškodb, je na koncu dolžan škodo povrniti.
Zavrača odgovornost, več ne morejo odlašati
Na ta del pogodbe se je pri pogovorih s Sandijem Skaletom sklicevala tudi županja, ko je terjala sanacijo strehe. Toda Skale je odgovornost ves čas zavračal in vzrok za zamakanje pripisal poškodbi slemena strehe ter terjal popravilo tega od občine kot lastnice objekta. Trdil je tudi, da so sami že izvedli zamenjavo 80 odstotkov vijakov, s katerimi so pritrjeni paneli, ter jih nadomestili z vijaki iz nerjaveče kovine skupaj z novimi tesnili. »Občina je pristopila k sanaciji slemena na lastne stroške, toda kmalu zatem se je ugotovilo, da streha še naprej zamaka,« je poudarila županja Občine Črenšovci.
Ob številnih dopisih, ki jih je poslala Skaletu, je zadnjega z zahtevo, da nemudoma pristopijo k sanaciji in zagotovijo vodotesno zaprtje strehe, odposlala 31. januarja letos. Priložila je še strokovno mnenje krovca iz občine, ki si je ogledal stanje na strehi in ugotovil, da so vzrok zamakanja vijaki spodnje konstrukcije, ki niso zadosti ali pravilno priviti. Predlagal je začasno odstranitev sončnih panelov ter zamenjavo vijakov in tesnil. Ugotovitve je podkrepil še s fotografijami stanja na strehi. Če se lastnik naprave na dopise spet ne bo odzval, bo občina dala naročilo za izdelavo poročila strokovnemu izvedencu, da ugotovi stanje strehe in opredeli potrebna sanacijska dela. To bo občina dala izvesti v skladu z določili pogodbe na stroške lastnika naprave. »Drugega nam ne bo preostalo, saj moramo poskrbeti za varnost objekta. Z reševanjem problema več ne moremo odlašati,« še poudarja Markojeva. Sandi Skale na naša vprašanja o zapletu z nameščeno napravo do oddaje članka v tisk ni odgovoril.
Nedelujočo elektrarno pustil na strehi
V Turnišču je julija 2016 veter ob neurju z osnovne šole odtrgal novo streho s paneli sončne elektrarne, odneslo jo je na bližnjo avtobusno postajališče, kjer je ravno takrat stala neka deklica. Po tem dogodku in zaradi neustrezno pritrjenih panelov je občina razdrla služnostno pogodbo z lastnikom naprave, podjetjem Tuson iz Maribora. Ta je bila sklenjena oktobra 2010 za dobo 40 let. Podjetje je zaradi prekinitve pogodbe zoper občino vložilo odškodninsko tožbo v višini 271 tisoč evrov s pripadajočimi obrestmi. Občina je privolila v poravnavo, po kateri se za obdobje, ko elektrarna ni bila nameščena na strehi, podaljša najemno razmerje, s tem da mora lastnik znova postaviti elektrarno do 31. avgusta 2020. Če je v tem roku ne vzpostavi, se šteje, da je najemna pogodba razvezana. Do tega je tudi prišlo. A kljub sodno doseženi razvezi najemne pogodbe lastnik sončne elektrarne na objektu šole, ki ne obratuje, še vedno ni odstranil.