Sončne elektrarne postajajo spet aktualne

Fotovoltaično panogo v Sloveniji je namreč zajela kriza. Po tem, ko smo od leta 2010 do 1013 doživljali razcvet gradnje sončnih elektrarn, ki jo je država podpirala tako, da je pristojna elektrodistribucija po nekajkrat višji ceni odkupovala električno energijo iz njih, investitorji pa so elektriko za svoje potrebe plačevali po bistveno nižji tržni ceni, se je leta 2014 situacija popolnoma spremenila. Gradnja se je ustavila, pri Eko skladu zadnja leta za sončne elektrarne ni bilo nepovratnih finančnih sredstev ali drugih finančnih podpor države. Prešli smo iz ene skrajnosti v drugo.

Stereotipov se počasi osvobajamo

Trenutno stanje se popravlja in izgledi, da se bo odnos do sončne energije trajno izboljšal, so dobri, razmišlja direktor podjetja Enerson in predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl. "Začelo se je s sprejetjem uredbe o samooskrbi konec leta 2015 in zadeva je počasi dobila zagon. Res je škoda, da je bilo vmes nekaj izgubljenih let, a to je sedaj za nami, saj ljudje sami vidijo, da je energetska prihodnost na dolgi rok le še v obnovljivih virih energije."

Tručl ocenjuje, da je odnos Slovencev do izkoriščenja sončne energije dvojen, "saj se po eni strani zavedajo, da za malo Slovenijo boljše energetske alternative ni, po drugi pa zaradi različnih dezinformacij, ki jih kot dimne bombe spuščajo tisti, ki v sončni energiji vidijo grožnjo svojim ozkim interesom, niso povsem prepričani, da se sončna energija, tudi ekonomsko gledano, najbolj splača". Vendar je to nedvomno res, nadaljuje sogovornik: "Na to kažejo vsi globalni trendi, ne samo v Nemčiji. Teh stereotipov, da je sončna energija draga in mogoča le ob izdatnih subvencijah, se počasi osvobajamo, saj preprosto ne držijo. Res je ravno nasprotno, sončna energija je postala ena izmed najcenejših alternativ izmed vseh mogočih. Cene sončnih celic in druge opreme rapidno padajo, še najbolj pa pri tem prednjači tehnologija za shranjevanje električne energije (baterije), ki bo skupaj s pametnimi omrežji pripomogla k temu, da bo v nekaj desetletjih vsa energetska oskrba izključno iz obnovljivih virov energije. Tehnologija fosilnih goriv pa se obrača ravno v nasprotno smer. Zaradi hitro rastočih cen emisijskih kuponov postaja vse dražja in to se bo nadaljevalo ter pripeljalo do tega, da bo preprosto predraga, da bi si jo lahko privoščili." Nekaj podobnega velja tudi za jedrsko energijo, še opozori Tručl in doda, da je ta že sedaj zaradi vseh varnostnih standardov tako draga, da gradnja nobene jedrske centrale ni več ekonomsko upravičena in so razlogi za njihovo gradnjo, tam, kjer je ta sploh še mogoča, povsem drugačni od deklariranih in v glavnem povezani z vojaškim industrijskim kompleksom.

V Sloveniji se ne naredi dovolj

Sončne elektrarne so povsod po Evropi, pa tudi v svetu nasploh, priljubljene in se gradijo z veliko dinamiko, pravi Primož Tručl. Vendar Slovenija kot država po njegovem mnenju na tem področju ne naredi dovolj. "Sedaj se pri nas postavljajo mikro sončne elektrarne za samooskrbo (net-metering), drugega je le za vzorec. To je posledica odsotnosti jasne vizije, da so za Slovenijo edino obnovljivi viri in sončna energija sprejemljiva alternativa. To se pozna tudi v dokumentu oziroma v zasnovi EKS (energetskega koncepta Slovenije). Še vedno dosti premalo izkoriščamo veter, vodo in sonce, še vedno je več vreden vsak hrošček ali močeril kot pa zanesljiva energetska oskrba iz obnovljivih virov." Tručl opozori, da še vedno zapravljamo na desetine milijonov evrov denarja za trasiranje gradnje novega bloka jedrske elektrarne, ki ne bo nikoli zgrajena, in za to nihče ne odgovarja. "Če bi samo četrtino denarja za promocijo jedrske energije namenili za promocijo sončnih elektrarn, potem danes ne bi gradili samo mikro elektrarn za samooskrbo, ampak tudi večje in cenejše sončne elektrarne, kot to počno povsod po svetu. V Nemčiji so samo v mesecu januarju letošnjega leta postavili za 220 MW novih sončnih elektrarn. To je skoraj toliko, kot smo jih mi zgradili, odkar smo jih začeli postavljati pred desetimi leti (260 MW)! Na Portugalskem pridobijo več energije samo iz obnovljivih virov (!) kot pa energije porabijo in celo najbolj bogata naftna država, Savdska Arabija, bo postavila letos za več kot 4000 MW sončnih elektrarn, ker se zaveda, da se era fosilnih goriv, četudi sediš na njih, končuje."

Investicija naj bi se povrnila v desetih letih

Največja nazivna moč naprave za samooskrbo je 11 kW, pojasnijo v Gen-I Sonce. Poleg že omenjene uredbe velja v Sloveniji tudi pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki predpisuje določene varnostne zahteve za te naprave. Pred priključitvijo sistema je treba pri distribucijskemu operaterju pridobiti soglasje za priključitev. Ker pri samooskrbnem sistemu ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti in ne bo prodaje električne energije, registracija fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti ni potrebna, potrebujete pa pogodbo o samooskrbi. Proizvedena elektrika iz sončnih elektrarn, zgolj za samopreskrbo, se obračunava s porabljeno oziroma dobavljeno elektriko iz elektrodistribucije. Za plačilo investicije je mogoče najeti posojilo, tudi s plačevanjem na obroke brez obresti, na sorazmerno dolgo dobo po dogovoru glede na finančno stanje investitorja. Sklenemo lahko pogodbo za izvedbo, zavarovanje in vzdrževanje, skratka vse na ključ. V tem primeru mora biti ponudnik tudi dobavitelj električne energije. Ugodno je tudi enkratno plačilo investicije. Zaželeno je, da je proizvedena sončna elektrika za samopreskrbo v ravnovesju s porabljeno iz omrežja, tako da je razlika po možnosti nič. Račun elektrodistribucije za porabljeno elektriko se namreč zmanjša za vrednost proizvedene sončne elektrike. Navedena finančna konstrukcija je zanimiva tudi za tiste, ki si zaradi finančnih težav drugače ne bi mogli privoščiti sončne elektrarne, zato gradnja spet strmo narašča. Investicija se povrne preko nižjih računov za elektriko. Povrne se v sedmih do desetih letih, ocenjujejo strokovnjaki.

Preveč energije ni smiselno proizvesti

Sistem samooskrbe s sočno energijo deluje po sistemu neto meritev (net-metering), po katerem se pri obračunu električne energije in omrežnine upošteva tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja - konec koledarskega leta, pojasnjujejo na portalu Gen-I Sonce. Ker uredba, ki ureja področje, predvideva, da se morebitni presežki električne energije, oddane v omrežje na letni ravni, podarijo vašemu distributerju, torej ni smiselno, da proizvajate več elektrike, kot jo potrebujete. Dobra novica pa je, da v sistemu net-meteringa ni treba plačevati omrežnine. Omrežnina namreč na računu za elektriko predstavlja precej velik delež, če imate svojo sončno elektrarno, pa se plača samo za del, ki predstavlja razliko med odvzeto in oddano električno energijo.

Več dejavnikov

Ker je bistvo samooskrbe s sončno energijo pretvorba sončnega sevanja v električno energijo, si najbolj optimalno delovanje naše sončne elektrarne zagotovimo s postavitvijo, ki omogoča, da so fotovoltaični moduli, iz katerih je sestavljena sončna elektrarna, karseda osončeni. Na velikost sončne elektrarne in posledično ceno investicije poleg letne porabe električne energije vpliva več dejavnikov, ki jih je treba upoštevati že pred montažo sončne elektrarne, pravijo strokovnjaki družbe Gen-I. Ker se module v večini primerov namešča na strehe objektov, odjemalcem predlagajo, naj najprej preverijo streho objekta, na katerem želijo zgraditi domačo mikro sončno elektrarno. Pri tem imajo ključno vlogo naklon in usmeritev strehe ter uporabna površina strehe brez morebitnih ovir (drevesa, sosednje stavbe, dimniki, zračniki, hribi...), ki zaradi morebitnega senčenja zmanjšajo optimalno površino strehe. Najbolj optimalno delovanje domače mikro sončne elektrarne si zagotovimo, če module namestimo na južni del strehe z naklonom od 30 do 35 stopinj, vendar pa pri taki orientaciji naklon strehe, ki je izven idealov, nima večjega vpliva na končno proizvodnjo. Izgube pri postavitvi mikro sončne elektrarne na naklon strehe od 15 do 40 stopinj so zanemarljive.

Nekoliko manj primerna za namestitev modulov sta vzhodni in zahodni del strehe, pri čemer naklon strehe odigra nekoliko pomembnejšo vlogo. Postavitev mikro sončne elektrarne na vzhodni ali zahodni del strehe nam zaradi slabše osončenosti za nekaj mesecev poveča odplačilno dobo investicije, medtem ko namestitev na severni del strehe zaradi preslabe osončenosti odsvetujejo. Ko ugotovimo, kateri del strehe je glede na okoliščine najprimernejši, se moramo prepričati, da je na njem dovolj prostora za namestitev fotovoltaičnih modulov - od 21 m2 uporabne površine strehe za porabnike z najnižjo porabo do 77 m2 uporabne površine strehe za porabnike z najvišjo porabo.