Zgodba Sonje Debelak iz Šalamenec je zgodba o boju, vztrajnosti in nepopustljivosti, a tudi o spletu zares nesrečnih okoliščin. Štiriintridesetletnico je želja po lastnem dohodku za preživetje pred približno sedmimi leti vodila v Gornje Petrovce, v podjetje Moda Mi&lan, kjer je po mesecu dni preizkusnega dela dobila pogodbo za nedoločen čas. Prej je opravljala različna sezonska dela in bila natakarica, v tekstilni panogi pa se je znašla prvič, zato je morala še bolj pljuniti v roke in se hitro učiti. Kar ji ni bilo težko, saj si je zelo želela stalnega prihodka, s katerim bi pomagala svoji družini.
Obiskovala je Ekonomsko šolo v Murski Soboti smer ekonomski tehnik. Že v dijaških letih se ji je življenje začelo postavljati na glavo. Z očetom, mamo in bratom so se pred trinajstimi leti iz romskega naselja v Kuštanovcih, od koder prihaja njena mama, preselili v najemniško hišo v Šalamence. Oče je bil edini redno zaposlen, mama je v tistem času še opravljala sezonska dela. Nato se je očetu pripetila nesreča in čez noč je postal invalid, izgubil je službo, s tem pa družina tudi edini redni dohodek. Ker je nekdo moral skrbeti zanj, je mama opustila sezonska dela, Sonja pa šolanje in tako kot brat, ki se je v tem času že odselil, začela delati. Branila se ni nobenega dela, ko pa je vmes pristala na zavodu za zaposlovanje, se ji je ponudila že omenjena služba v goričkem tekstilnem podjetju.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Sonj si je že od nekdaj želela kupiti svojo hišo, da ne bi do konca življenja z mamo živeli kot najemnici. Priložnost, če temu tako povemo, ji je dala kar najemodajalka sama, saj ji je povedala, da se morata z mamo do aprila letos iz hiše izseliti. »To mi je bila samo še dodatna spodbuda, da začnem iskati hišo. Lani decembra sem jo tudi našla v Pečarovcih. Ni velika, vendar bi bila dovolj za naju z mamo. Prav tako ima urejeno centralno kurjavo ter električno in vodovodno omrežje, skratka primerna je za takojšnjo vselitev, optimalna se mi je zdela tudi cena zanjo,« pove Debelakova.
Odplačala dolg, ki ni bil njen
Hiša se je prodajala za 35 tisoč evrov, cena pa je bila tako nizka tudi zato, ker je bila obremenjena s hipoteko v višini skoraj 10 tisoč evrov. »Gospa, ki hišo prodaja, jo je podedovala, vendar je bil na hiši dolg do Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Ker sem hišo res želela, sem se podala v proces pridobivanja posojila, saj si je brez tega ne bi mogla privoščiti. Prodajalka hiše je želela imeti tudi aro zanjo, vendar mi je notarka svetovala, naj jaz poravnam dolg v višini nekaj manj kot 10 tisoč evrov, kar se bo štelo kot ara, preostanek, torej 25 tisoč evrov, pa bi odplačala z drugim kreditom,« razloži sogovornica.
Za pridobitev kredita je morala Debelakova banki predložiti tudi dokumente, s katerimi delodajalec jamči za njeno zaposlitev za nedoločen čas in s podpisom zagotavlja, da podjetje ni v stečajnem postopku, podpisana je bila tudi odstopna izjava, kar pomeni, da bi goričko tekstilno podjetje banki neposredno plačevalo obrok kredita, ki bi ga trgali od Sonjine plače. »15. decembra lani mi je direktor Marko Hozjan te papirje podpisal. En kredit v višini 11 tisoč evrov so mi 22. decembra odobrili, jaz pa sem potem 8. januarja letos poravnala že omenjeno aro oziroma dolg na hiši. Čez dva dni, torej 10. januarja letos, pa je v javnosti odjeknila novica, da bo naše podjetje šlo v stečaj. Še isti trenutek, ko sem to slišala, sem se odpeljala do banke, kjer pa mi je svetovalka lahko potrdila le, kar sem že pričakovala. Drugi kredit, v višini 25 tisoč evrov, mi ne bo odobren, saj sem zaradi stečaja praktično nezaposlena in zato nezmožna dobiti kredit.«
*Vse dokumente, ki potrjujejo zgodbo Sonje Debelak, hranimo v uredništvu.
Celotno zgodbo Sonje Debelak si lahko preberete v današnji številki Vestnika. Svoj izvod Vestnika lahko dobite na pošti ali v bolje založenih prodajalnah, lahko pa zgodbo kupite v spletni izdaji našega časopisa, ki je dostopna na tej povezavi.