Bistvo debate je dobra priprava
Žiga se je z nemščino srečal že v rosnih letih. Ker živi v Sotini, ki je blizu meje z Avstrijo, je hitro prišel v stik s tujim jezikom. Kot je povedal, imajo tudi nekaj sorodnikov in prijateljev na avstrijski strani. »Lahko bi rekel, da je nemščina skoraj moj drugi materni jezik, ki se mi ga niti ni treba učiti. V tem jeziku lahko povsem enako razmišljam kot v slovenščini.«
Preberite še
Odpri v novem zavihkuNa razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Ker se je že sicer srečeval z debatami v drugih šolskih projektih, ki jim posvečajo na soboški gimnaziji veliko pozornosti, in ker mu nemščina ne dela nobenih preglavic, se je odločil, da se bo preizkusil v debatiranju tudi na višjem nivoju. »Osnove sem že imel, saj sem v debatah že sodeloval, ob priložnosti, ki se mi je ponudila, pa sem se moral naučiti lepe, strukturirane debate, ki ima rdečo nit in v kateri se pogovor lepo razvije med vsemi sodelujočimi stranmi,« je povedal Žiga. Za lepo razvit pogovor pa je seveda potrebna dobra priprava. »Temo za polfinalno in finalno debato na državnem nivoju smo dobili vsaj dva tedna prej, tudi na šolskem nivoju je tako. Potem pa sledi iskanje člankov in literature na dano temo. Pri debati je pomembno, da dosledno navajaš vire,« je razložil postopek priprav.
Debata je namreč poseben pogovor, v katerem sodelujejo štiri strani, torej pro 1 in pro 2 ter kontra 1 in kontra 2. »Pri debati ne gre za to, da bi spreminjal mnenja drugih, saj traja zgolj 24 minut in v tem času tega niti nismo mogli storiti. Gre za to, da si v trenutku nastopanja v debati zastopnik tiste strani, ki ti je določena. Debata ti definitivno da neko splošno širino, sposobnost komuniciranja z drugimi, sposobnost poslušanja drugih, česar pa mladim v današnjih časih zelo primanjkuje,« pove.
Žiga je bil torej tisti, ki je temo »Ali naj se v Sloveniji uvede obvezno leto družbenokoristnega dela za mladostnike« v finalu državnega tekmovanja v nemški debati najbolje zagovarjal, jo predstavil s čim več mnenji in jo podkrepil s številno tudi svetovno literaturo. V debati so ga, kot je povedal, ocenjevali tuji strokovnjaki ter študenti oziroma tisti, ki so v projektu JDI že prej sodelovali in so tam tudi dosegli dobre rezultate. Sicer pa mu omenjena tema ni bila pretežka. »Dobro je, da nam na tekmovanju, tudi na šolski ravni, niso dali čisto banalnih tem, ampak takšne, ki pustijo neki vtis v družbi,« je še povedal.
Na obisk k izseljencem
Sam se najbolj navdušuje nad temami, povezanimi z vrednotami, psihologijo, glasbo, kulturo, ker se lahko, kot je dejal, pri tem posameznik še veliko nauči, pa tudi literature je veliko in zato so tudi podatki in mnenja, ki jih v debatah predstavljajo, bolj objektivni in jedrnati. »Zelo dobre pa so mi tudi politične teme. Participacija mladih v politiki je danes namreč slaba, zato menim, da bi se o tem moralo več govoriti in tako tudi mladim pokazati pomembnost tega,« je dodal Žiga.To so tudi področja, ki se Žigi pletejo po glavi, ko razmišlja o nadaljevanju šolanja. Študirati namreč želi psihologijo, pravi pa, da tudi akademija za glasbo ne bi bila slaba izbira, saj obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se uči klasičnega petja, igra pa tudi violino. »Zdi se mi namreč, da je neposredna korelacija med psihologijo in umetnostjo,« je povedal Žiga. O študiju v tujini sicer še ne razmišlja, čeprav ima, vsaj glede na jezikovne sposobnosti, za to vse možnosti. »Morda podiplomski študij, na prvi stopnji vsekakor ne. Pa ne zgolj s finančnega vidika, ampak tudi s tega vidika, da imamo v Sloveniji res dobre študijske programe. Tako lahko dodatno spoznavamo in utrjujemo svojo kulturo in identiteto in se, potem ko pridemo v neko tuje okolje, ne asimiliramo takoj,« še razloži. Kljub temu se tujini ne izogiba. V kratkem se bo namreč odpravil v Združene države Amerike, v Pensilvanijo, kjer bo tri tedne počitnic preživel v družbi tam živečih Slovencev. »Veselim se tega, saj bom spoznal njihovo kulturo, način življenja, hkrati pa bodo tudi naši izseljenci, ki so večinoma že starejši ljudje, doživeli domač, živi slovenski jezik, ki ga verjetno redko slišijo, mi pa ga vseskozi uporabljamo,« je sklenil Žiga.