V kamnolomu Sotina od leta 1993 poteka pridobivanje naravnega kamna, ki ga izvaja nosilec rudarske pravice, družba Pomgrad Cestno podjetje (CP). Koncesijo za izkoriščanje ima do 30. junija 2023, pri čemer se izkoriščanje mineralne surovine lahko izvaja do 30. junija 2022. Območje izkoriščanja je urejeno z odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), ki ga je Občina Rogašovci sprejela leta 2010 in je bil podlaga za nadaljevanje postopkov za pridobivanje koncesije. Takrat je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo, v katerem so presojali vplivih na naravo in okolje na tem območju.
Izkoriščanje v treh etapah
Rogašovski svetniki so na svoji zadnji seji razpravljali o spremembah in dopolnitvah OPPN za sotinski kamnolom. Spremembe so potrebne, saj bo le tako lahko družba Pomgrad CP nadaljevala izkoriščanje kamnoloma. Kot je v uvodu svetnike seznanila Andreja Šumak iz družbe ZEU iz Murske Sobote, ki je pripravljavec dopolnitve odloka, je podjetje v času od zadnje spremembe tega akta, torej od leta 2012, komaj v septembru 2018 pridobilo koncesijo za izkoriščenje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»Z namenom podaljšanja etap izkopa kamna je podjetje pristopilo k spreminjanju odloka. Občina se je v skladu z zakonom o urejanju prostora vključila v postopek, pridobivala so se mnenja nosilcev urejanja prostora. Potekala je že javna razgrnitev, sprejela so se stališča do pripomb, sedaj pa smo v zaključni fazi, to je pri sprejemanju odloka. V odloku gre samo za spremembo etap izkoriščanja, spreminjajo se pravzaprav le letnice,« je na seji pojasnjevala Šumakova.
Po novem odloku, ki so ga imeli svetniki na mizi, se mora pridobivanje naravnega kamna končati do 31. decembra 2035, sanacija pa mora biti končana najkasneje 31. decembra 2036. »Po vsaki etapi izkoriščanja je predvidena enoletna sanacija. Pri tem se bo uporabila posebna metodologija, v kateri se bodo stene kamnoloma pobrizgale z rasno pulpo. Ta material se bo sprijel sten, počasi se bo razvijala in začela rasti vegetacija. Zasaditev visokega drevesnega sestoja ni možna, saj bo podlaga še naprej kamen,« je razložila Alenka Šumak.
Nadaljnje pridobivanje bo razdeljeno na tri etape. Najprej se bo sanirala deponija jalovine iz kamnoloma med cesto in mlinščico. Sledi prva etapa, v kateri bosta izkoriščanje in sanacija potekala v vzhodnem delu kamnoloma ob cesti. To obdobje bo trajalo od sprejetja akta do 31. decembra 2025, sanacija mora biti končana najpozneje v enem letu. V drugi etapi do decembra 2030 oziroma decembra 2031 bosta izkoriščanje naravne surovine in sanacija kamnoloma potekala od severa proti jugu. Tudi tretja etapa pridobivanja materiala traja pet let.
38 tisoč evrov, 300 tovornjakov
V razpravi so se svetniki, ki v občini zastopajo interese stranke SDS, že vnaprej odločili, da sprememb, ki so potrebne za nov odlok, ne bodo podprli, saj se jim zdi doba podaljšanja izkoriščanja kamnoloma predolga. »S tem bomo posegli v naslednje tri mandate novega vodstva občine. Ne zdi se nam niti primerno, da bi zaradi izkoriščanja za toliko časa zaprli kamnolom za turistično ali katero drugo dejavnost. Naj poudarim, da nismo proti izkoriščanju kamnoloma, smo pa proti tako dolgemu podaljšanju, saj se nam to ne zdi politično korektno,« je mnenje svetnikov predstavil Andrej Kisilak.
Razpravljal je tudi Slavko Buček, predsednik občinskega odbora za varstvo okolja in urejanje prostora. Po njegovih besedah se odbor strinja, da mora v sotinskem kamnolomu še naprej potekati pridobivanje naravnega kamna. Navedel pa je nekatere pomisleke, s katerimi se na člane odbora obračajo občani. Zanima jih, kakšne koristi bo imela od izkoriščanja kamnoloma občina v prihodnje, kako bo potekala sanacija in kakšne vrste odškodnino bodo dobili občani, ki živijo v neposredni bližini kamnoloma.
Župan Edvard Mihalič je dejal, da ima občina zaradi kamnoloma primarno in sekundarno korist. V prvo sodijo denarna sredstva. »Koncesionar mora vsako leto državi poročati, koliko materiala je izvozil, to pa se nato preračuna v denarni delež. Polovico vsote dobi država, polovico pa občina, kar znese približno 18 tisoč evrov na leto. Potem dobimo od koncesionarja še donacijo v višini 20 tisoč evrov. Koncesionar bo moral v tistem delu, kjer vsakodnevno vozi toliko tovornjakov, zgraditi tudi cesto in pločnik, saj se sami zavedajo, da je cesta tu preozka,« je naštel župan.
Sekundarna korist je po Mihaličevih besedah dostop do surovin iz deponije pri kamnolomu po nizki ceni. Občina dobi material v povprečju za 2,5 evra po toni. Samo lani so na občinske ceste navozili za 3,5 milijona kilogramov (300 tovornjakov) tovrstnega materiala. »Če bi to vozili iz Murske Sobote, bi bilo desetkrat dražje, prav tako bi lahko vozili samo gramoz, ki za naše ceste ni ustrezen, saj se zaradi vibracij pogreza, ceste pa se hitreje uničujejo,« je razpravo povzel rogašovski župan in občinske svetnike prosil, naj do prihodnje seje, ko bodo spet odločali o sprejetju odloka, nanjo pa so povabili predstavnika družbe Pomgrad CP, dobro premislijo o vseh prednostih izkoriščanja sotinskega kamnoloma.