V Murski Soboti je bil tudi letos simpozij v spomin na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni, tega Romi označujejo z izrazom porajmos. »Simpozij, ki ga organiziramo vsako leto, služi kot opomin na dogodke, ki so se zgodili v noči z 2. na 3. avgust leta 1944,« pravi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Takrat so v plinskih celicah koncentracijskega taborišča v Auschwitzu pobili več kot 3000 Romov in Sintov. Dejanja genocida nad Romi pa so se, kot izpostavlja, zgodila tudi drugod in še danes trajajo, tudi v Sloveniji. »Opazili smo, da nekateri slovenski politiki zanikajo genocid nad Romi, ki se je zgodil v Sloveniji v času druge svetovne vojne. Zanj obstajajo številni dokazi in tudi pričevanja preživelih.« Prav tako so v času vojne slovenske Rome množično pošiljali v koncentracijska taborišča in zapore, med drugim v Auschwitz, Mauthausen, Dachau in Begunje na Gorenjskem. »V času, ko je Nemčija začela na podlagi zakonodaje radikalno reševati romsko vprašanje in izvajati deportacije, ni bilo proti temu nobenega resnega protesta,« še dodaja Muc, ki pravi, da natančno število žrtev porajmosa ni znano, po nekaterih ocenah naj bi takrat ubili kar 80 odstotkov romske populacije v Evropi. Genocid nad Romi pa se ni končal z drugo svetovno vojno, pove Muc, temveč se je nadaljeval tudi po njej v različnih oblikah. »Tudi v Sloveniji je bilo takrat pobitih veliko Romov, tako s strani nacističnih skupin kot s strani partizanskih. Romi pa se še danes soočajo z diskriminacijo, nestrpnostjo, rasizmom in segregacijo.« Muc pri tem opozarja, da po širitvi Evropske unije leta 2004 Romi predstavljajo eno največjih etničnih manjšin v EU, ki naj bi štela več kot dvanajst, po nekaterih ocenah pa tudi petnajst milijonov ljudi. »Nedavni dogodki v nekaterih evropskih državah, kot so Francija, Italija, Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Češka in Slovaška nas opozarjajo, da se diskriminacija nad Romi še vedno nadaljuje. V nekaterih primerih se izvajajo celo oboroženi napadi s strani policije in drugih oboroženih skupin, pri tem se rušijo in požigajo romska naselja. Pobojev Romov je vse več, genocid se nadaljuje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V Evropi nimajo sogovorcev
Romski aktivist in novinar Orhan Galjus opozarja, da se genocid nad Romi ne bi mogel zgoditi, če ne bi imel politične podpore. »Ideologija fašizma je Rome označila kot bodoče žrtve z namenom očiščenja človeštva. Na podlagi te ideologije so želeli Rome izbrisati z obličja Zemlje.« Taki dogodki po njegovem mnenju povzročijo travme tudi pri prihodnjih generacijah narodov, ki so to doživeli. »Ne glede na to, ali gre za Rome, Jude ali Armence.« Pri tem izpostavlja tudi nekatere druge primere sovražnih dejanj proti Romom v evropski zgodovini, kot so bili odvzemi romskih otrok v času Marije Terezije in programi sterilizacij romskih žensk na Češkem in Švedskem, zaradi česar imajo po njegovih besedah še danes številne romske ženske strah pred obiskom ginekologa. »Romi še vedno nimamo ustreznega sogovornika v institucijah držav, v katerih živimo, pa tudi v evropskih institucijah ne. Ni politične formacije, ki bi se zavzela za nas.« Horvat Muc k temu dodaja, da gre tudi za vprašanje politične odgovornosti, ki je v nekaterih primerih še danes nihče ni prevzel. Tudi sam meni, da romska skupnost pri evropskih institucijah nima ustreznega partnerja. »Evropski parlament bi moral biti naš zaveznik ob nedavnih dogodkih v Italiji. Pred leti je v Dobruški vasi skupina Neromov z bombami ubila dve Rominji, napadalci pa so bili kasneje oproščeni. Torej tudi v današnji sodobni Evropi še vedno ni mehanizmov, s katerimi bi bili Romi zaščiteni.«
Na Hrvaškem kmalu spominski muzej
Manjšinski poslanec v hrvaškem saboru Veljko Kajtazi je vsako leto govorec na spominski slovesnosti v Jasenovcu na Hrvaškem, kjer je bilo v času druge svetovne vojne taborišče, v katerem so izgubili življenje številni Srbi, Judi in Romi. Nekateri so bili odpeljani tudi v ustaško taborišče v bližnji vasi Uštica, ki je delovalo od 1942 do 1945. »V Evropi je bilo v času druge svetovne vojne ubitih okoli pol milijona Romov, od tega 17 tisoč Romov v Jasenovcu,« pravi. Toliko je danes vseh Romov na Hrvaškem. »Po popisu prebivalstva leta 1948 je bilo na Hrvaškem zgolj okoli 400 Romov. Torej smo potrebovali več kot 70 let, da smo spet prišli na predvojno populacijo.« Kajtazi ob tem še napoveduje, da bodo še letos na romskem pokopališču Uštica urediti tudi romski muzej. »Te žrtve ne bodo pozabljene tako dolgo, dokler bomo o njih govorili.«
Po simpoziju so se žrtvam porajmosa poklonili s polaganjem vencev pod spominsko ploščo, ki so jo pred dvema letoma odkrili na dvorišču nekdanje srednje ekonomske šole v Murski Soboti, kjer naj bi v prihodnosti nastal muzej evangeličanske, judovske in romske kulture.
