Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres se bo skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel danes na virtualni slovesnosti poklonil žrtvam nacističnega pregona. Dogodek bo med drugim posvečenem izzivom, ki jih predstavljajo zanikovalci holokavsta. Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor bo položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani. Predsednik republike je medtem že v petek v Centru starejših v Murski Soboti obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je bila interniranka v Auschwitzu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na žrtve bo danes spomnil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki bo imel nagovor ob začetku nadaljevanja redne seje DZ. Judovski kulturni center Ljubljana bo organiziral virtualno tradicionalno branje imen slovenskih žrtev holokavsta, predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin in rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad pa bosta položila venec na judovskem pokopališču na Žalah.
Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.